Nemška centralna banka je v letu 2025 zabeležila izgubo v višini 8,6 milijarde evrov — polovico manj kot leto prej, ko je primanjkljaj znašal 19 milijard, a vseeno drugi največji v zgodovini institucije. Za Bundesbanco je bilo to sedmo zaporedno leto z negativnim izidom, akumulirani skupni primanjkljaj pa je zdaj pri 27,8 milijardah evrov.
Predsednik Bundesbanke Joachim Nagel je ob predstavitvi letnega poročila ocenil, da gre za finančna bremena “prehodne narave” in da bo banka v prihodnjih letih iz dobička pokrila izgube brez zunanje pomoći. “Finančna bremena še vedno čutimo, a se zmanjšujejo. Pozitiven trend se bo verjetno nadaljeval,” je dejal Nagel. Banka ob tem vztraja, da posluje nemoteno in ohranja “zdravo bilanco stanja”.
Izvor izgub sega v poletje 2022, ko je Evropska centralna banka začela hitro zviševati ključne obrestne mere, da bi ukrotila inflacijo. Nacionalne centralne banke so od takrat komercialnim bankam plačevale višje obresti na deponirani denar, medtem ko so donosnosti na dolgoročne naložbe — državne in korporativne obveznice, kupljene v obdobju nizkih obrestnih mer — zaostajale za rastjo stroškov. Škarje med obema stranema bilance so povzročile izgube, ki se kopičijo že vrsto let.
ECB sama je leto 2025 zaključila z izgubo 1,25 milijarde evrov, kar je občutno manj od rekordnih 7,9 milijarde v letu 2024, a njen akumulirani primanjkljaj znaša 10,5 milijarde evrov. Tudi če se ECB vrne v dobičkonosnost, bodo potrebna leta, preden bo znova razporejala dobiček nacionalnim centralnim bankam euroobmočja.
