Slovenija bo v okviru trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur zaščitila svoje kmete, je po srečanju kmetijskih ministrov EU v Bruslju poudarila kmetijska ministrica Mateja Čalušić. Po njenih besedah so varovalke, ki jih vsebuje sporazum, dovolj močne, da preprečijo morebitne negativne učinke na evropsko in s tem tudi slovensko kmetijstvo.
Ministrica je poudarila, da Slovenija kot majhen trg ne pričakuje večjih negativnih posledic, ocene domačih strokovnjakov pa naj bi kazale celo na pozitivne učinke sporazuma za slovensko gospodarstvo.
Po besedah Čalušić je Slovenija specifičen primer znotraj EU. Njeno kmetijstvo je majhno, razpršeno in v marsičem drugačno od velikih kmetijskih proizvajalk znotraj unije. Prav zato je, kot pravi ministrica, ključno stalno spremljanje razmer in hiter odziv v primeru motenj na trgu.
“Temu bomo sledili, bili pozorni in absolutno zaščitili slovenskega kmeta,” je zagotovila po srečanju ministrov, kjer je bil sporazum z Mercosurjem ena osrednjih tem razprave.
Varovalke ključni mehanizem zaščite
Osrednji element sporazuma so tako imenovane varovalke, ki omogočajo začasno zamrznitev znižanih carin na uvoz kmetijskih proizvodov iz držav Mercosurja, če bi se izkazalo, da uvoz povzroča resne motnje na evropskem trgu. Gre za mehanizem, ki naj bi evropskim kmetom zagotavljal dodatno varnost.
Evropska komisija bo uvoz teh proizvodov spremljala sistematično in o ugotovitvah vsakih šest mesecev poročala državam članicam ter Evropskemu parlamentu.
Eden pomembnejših elementov sporazuma je možnost retroaktivnega sprožanja zaščitnih ukrepov. To pomeni, da bi bilo mogoče varovalke uporabiti tudi za obdobje od 1. januarja letos naprej, če bi se pokazalo, da so se negativni učinki pojavili že pred uradno aktivacijo zaščitnih mehanizmov.
Po oceni ministrice to dodatno krepi položaj držav članic in zmanjšuje tveganja za kmetijski sektor.
Podpora evropskim kmetom tudi skozi proračun
Čalušić je pozdravila tudi nedavno pismo predsednice Evropske komisije, v katerem je predstavila predlog ugodnejšega financiranja podpore evropskim kmetom v prihodnjem dolgoročnem proračunu EU.
Po tem predlogu bi bile članicam dodatne finančne možnosti za podporo kmetijstvu na voljo že od začetka nove finančne perspektive leta 2028, kar naj bi omililo morebitne negativne učinke trgovinskega sporazuma.
Kaj prinaša sporazum EU–Mercosur
Sporazum, ki sta ga EU in Mercosur po več kot 25 letih pogajanj sklenila decembra 2024, predvideva postopno znižanje carin na uvoz ključnih industrijskih izdelkov in več agroživilskih proizvodov iz EU v Južno Ameriko. Evropska podjetja naj bi s tem dobila lažji dostop do velikega trga.
Na drugi strani bodo južnoameriški proizvajalci lažje izvažali govedino, perutnino in sladkor v EU, vendar bo ta uvoz omejen s kvotami in dodatnimi zaščitnimi ukrepi.
Čeprav po besedah Čalušić nobena država članica ni izrazila povsem jasnega nasprotovanja sporazumu, politična podpora še ni povsem samoumevna. Nekatere države, predvsem Francija in Italija, so v preteklosti opozarjale na možne negativne učinke za svoje kmete.
Podpis sporazuma je bil zato že enkrat preložen. Če bo v petek prejel zadostno podporo držav članic, bi ga lahko uradno podpisali že v začetku prihodnjega tedna.
Sporazum EU–Mercosur odpira nova vrata evropskemu gospodarstvu, hkrati pa prinaša razumljive skrbi kmetov. Slovenija se v tem procesu postavlja na previdno sredino, saj podpira trgovino, a ob jasnem pogoju, da so kmetje zaščiteni.
