Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić se je sestala s predstavniki ključnih kmetijskih organizacij. Namen srečanja je bil nadaljevanje dialoga in vsebinska obravnava protestnih zahtev, vendar vseh 16 točk zaradi časovne omejitve niso uspeli obravnavati. Pogovori se bodo zato nadaljevali na novem terminu.
Sestanka so se udeležili predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Združenja slovenske kmečke iniciative, Društva Slovenski kmet, Zveze lastnikov gozdov, Sindikata kmetov Slovenije in Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije. To kaže na širok spekter interesov, od primarne pridelave do gozdarstva in ekološkega sektorja.
Med obravnavanimi zahtevami so bile tri posebej izpostavljene. Prva se nanaša na zaščito slovenskih kmetov in potrošnikov v luči sporazuma EU–Mercosur. Druga na zaščito kmetijskih zemljišč v povezavi s poplavno varnostjo. Tretja pa na kritje stroškov cepljenja proti bolezni modrikastega jezika.
Sporazum EU–Mercosur in pritisk na domačo proizvodnjo
Ministrstvo je napovedalo, da bo proučilo dodatne možnosti za okrepitev nadzora nad varnostjo živil iz tretjih držav in znotraj EU. Kmetijskim organizacijam bo posredovalo tudi predlog izvedbenega akta, ki se obravnava na ravni EU v povezavi s sporazumom EU–Mercosur.
Prav tu se skriva širši gospodarski vidik, ki je zanimiv tudi za poslovno javnost. Odprtje evropskega trga za južnoameriško govedino in druge kmetijske proizvode lahko pomeni pritisk na cene domače pridelave. Če bo nadzor nad uvozom slab ali standardi neenaki, se lahko konkurenčni položaj slovenskih kmetov dodatno poslabša.
Na sestanku je bilo omenjeno tudi nadaljevanje dela na masnih bilancah ter izvajanje novega Zakona o hrani, zlasti glede prepovedi prodaje pod nabavno ceno. Ta ukrep je neposredno povezan z razmerji moči v verigi preskrbe, kjer trgovske verige pogosto narekujejo pogoje.
Politična dimenzija zahtev protestnikov
Ministrica Čalušićeva je ob tem poudarila, da si želi razprave o konkretnih rešitvah in opozorila, da se vsi kmetje ne čutijo enako zastopane. Po njenih besedah nekatere pobude na terenu nosijo tudi politično motivacijo.
Ta izjava odpira širše vprašanje legitimnosti zastopanja interesov v kmetijskem sektorju. Kmetijstvo v Sloveniji predstavlja manjši delež BDP, a ima velik politični vpliv zaradi svoje strateške in simbolne vloge. Vsaka zaostritev med vlado in organizacijami lahko hitro preraste v širšo politično temo.
Srečanja se je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek, ki je pojasnjeval postopke sprejemanja državnega prostorskega načrta v Spodnji Savinjski dolini. To kaže, da protestne zahteve niso omejene zgolj na kmetijsko politiko, temveč posegajo tudi na področje prostorskega načrtovanja in varstva zemljišč.
Naslednji sestanek bo pokazal, ali bo dialog prinesel konkretne rešitve ali pa se bo nezadovoljstvo prelilo v širše protestne aktivnosti. Za gospodarstvo je ključno vprašanje, ali bo Slovenija znala uskladiti zaščito domače proizvodnje s pravili enotnega evropskega trga.
