Ameriški sklad zasebnega kapitala Carlyle, ki upravlja 474 milijard dolarjev premoženja, še ni dokončal prevzema mednarodne imovine ruskega naftnega velikana Lukoil, a po poročanju agencije Reuters že vodi pogovore s tremi državnimi podjetji iz Združenih arabskih emiratov o njihovem vstopu v transakcijo. Investitorji iz Abu Dabija, in sicer Mubadala, XRG in International Holding Company (IHC), se s Carlyleom pogovarjajo o odkupu deležev v portfelju, ki ga viri ocenjujejo na okrog 20 milijard dolarjev.
Dogovorov zaenkrat ni. Carlyle ne namerava deliti lastništva nad Lukoil International GmbH, temveč bi emiratskim partnerjem po zaključku transakcije prodal posamezne dele premoženja. Po navedbah Reutersa so investitorji iz Emiratov še posebej zainteresirani za Litasco, Lukoilovo trgovsko družbo s sedežem v Ženevi. Eden od virov dopušča možnost, da Carlyle že zdaj pripravlja načrt za postopno razprodajo celotnega portfelja po konsolidaciji.
Čas pritiska. Rok za zaključek prodaje, ki ga je postavil OFAC, urad ameriškega ministrstva za finance, pristojen za izvajanje sankcij, se izteče 28. februarja. Če do takrat transakcija ne bo zaključena, bi se Lukoil International GmbH, pod katerega sodijo tudi bencinski servisi na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Severni Makedoniji, soočil s polno uveljavitvijo ameriških sankcij. To bi v praksi pomenilo prepoved veleprodajnega nakupa naftnih derivatov, blokado bančnega poslovanja in onemogočenje plačil s kreditnimi karticami.
Pot do Carlylea je bila zapletena. Lukoil je oktobra lani najprej sprejel ponudbo švicarskega trgovca z energenti Gunvor, a je OFAC novembra zavrnil izdajo licence za ta posel, češ da ima Gunvor vezi s Kremljem. Gunvor je ponudbo takoj umaknil in javno označil ameriško izjavo za “lažno in zavajajočo”. Carlyle je nato postal vodilni kandidat, sporazum o prodaji stoodstotnega deleža v Lukoil International GmbH pa sta strani podpisali 29. januarja letos. Lukoil se od takrat ni več javno oglašal, ob podpisu pa je razkril, da vodi pogovore tudi z drugimi kupci.
Med njimi je po poročanju Reutersa konzorcij pod vodstvom nekdanje ameriške podružnice ruske banke VTB, zdaj Xtellus, skupaj z ameriškim milijarderjem Toddom Boehlyjem in emiratskim Allied Investment Partners. Njihov predlog je neobičajen: namesto gotovinskega plačila bi uporabili zamrznjene Lukoilove delnice v lasti ameriških investitorjev. Konzorcij po navedbah virov še vedno išče pot naprej in je o tem že govoril z ameriškimi uradniki.
Po oceni analitika Andreja Polisčuka iz družbe Euler za ruski dnevnik Kommersant bo prodaja Carlyleju verjetno izvedena z znatnim popustom, morebiti celo več kot 40-odstotnim glede na tržno vrednost premoženja. Konec leta 2023 je bila knjigovodska vrednost premoženja Lukoil Internationala 19,14 milijarde evrov, dolgoročna sredstva pa 16,33 milijarde evrov. V portfelju so rafinerije nafte v Bolgariji in Romuniji v polni lasti, 45-odstotni delež v rafinerijah na Nizozemskem, več kot 2000 bencinskih postaj, proizvodnja maziv ter raziskovalni in proizvodni projekti v Azerbajdžanu, Egiptu, Savdski Arabiji, ZAE in Iraku. Iz prodaje je izvzet Kazahstan.
Poslovni svetovalec Dmitrij Kasatkin je za Kommersant ocenil, da bo Carlyleov načrt najverjetneje stabilizacija in čiščenje portfelja, ki jima bo sledila postopna razprodaja. “Najbolj likvidna so manjšinska lastništva v velikih mednarodnih projektih z močnimi operaterji, kjer obstajajo naravni kupci. Sledijo maloprodajne mreže, medtem ko so rafinerije najbolj politizirane in bi se utegnile prodati s popustom ter zapleteno strukturo,” je dejal.
Za regijo je zgodba neposredno pomembna. Pod okriljem Lukoil International GmbH deluje balkanska regionalna organizacija, ki vključuje 45 bencinskih postaj na Hrvaškem s 400 zaposlenimi, 112 postaj v Srbiji ter mreže v Črni gori in Severni Makedoniji. Kdor bo na koncu lastnik tega portfelja, bo prevzel tudi enega večjih maloprodajnih energetskih akterjev v jugovzhodni Evropi.
