Kanadski premier Mark Carney jena Svetovnem gospodarskem forumu pozval srednje sile k oblikovanju trgovinskega bloka 1,5 milijarde ljudi — dan preden mu je Trump z istega odra sporočil, naj si zapomni, da Kanada živi zaradi Amerike.
Mark Carney ni politik, ki bi govoril v prazno. Trinajst let je delal pri Goldman Sachs, vodil tako kanadsko kot britansko centralno banko, po finančni krizi 2008 pa so ga v istem stavku omenjali z Draghijem in Bernankejem. Ko tak človek reče, da je mednarodni red mrtev, velja poslušati.
“Sredi preloma smo, ne prehoda,” je povedal zbranim finančnikom. Integracija, ki je desetletja prinašala rast, je postala orožje. Carine so vzvod. Dobavne verige so ranljivost.
Še pred Davosom je Carney obkrožil svet in podpisal dvanajst trgovinskih dogovorov na štirih celinah. S Kitajsko se je dogovoril o električnih avtomobilih, s Katarjem o naložbah v energetiko, z EU o obrambnih nabavah. Pogaja se z Indijo, ASEAN-om, Mercosurjem. Cilj je jasen: podvojiti kanadski izvoz zunaj ZDA v desetih letih.
Oktobra 2024. je po podatkih Statistics Canada 73 odstotkov kanadskega izvoza šlo v ZDA. Oktobra 2025. 67 odstotkov. Šest odstotnih točk v enem letu ni slabo. Izvoz v Združeno kraljestvo je zrasel za 91 odstotkov, v Kitajsko in EU za 18.
A številke varajo. Večina rasti v Britanijo je zlato, katerega cena je letos poskočila. Rast na Kitajsko je nafta, ki je začela teči po novem naftovodu Trans Mountain. Brez teh dveh postavk je slika manj bleščeča. Prince Owusu iz kanadske izvozne agencije je izračunal, da bi Ottawa morala podvojiti izvoz v Kitajsko, Nemčijo, Francijo, Mehiko, Italijo in Indijo — vseh šest skupaj — samo da bi zmanjšala delež ZDA za deset odstotnih točk. In še vedno 90 odstotkov kanadske nafte teče po cevovodih proti jugu.
Slovenija ni Kanada. Nimamo nafte, nimamo kritičnih mineralov, nimamo 40 milijonov ljudi. A imamo nekaj skupnega: smo majhna odprta ekonomija, ki živi od izvoza. Po zadnjih podatkih statističnega urada izvoz blaga in storitev predstavlja 82 odstotkov našega BDP. Če prištejemo še uvoz, zunanja trgovina znaša 186 odstotkov BDP, med najvišjimi deleži v Evropi.
Dve tretjini te trgovine gre v EU. Naša največja partnerica je Nemčija, ki se sooča z lastnimi težavami — avtomobilska industrija je pod pritiskom, industrijska proizvodnja pada. Če Trump uvede dajatve na evropske avtomobile, bo to udarilo tudi po naših dobaviteljih.
Ko Carney govori o državah, ki “tekmujejo med seboj, kdo bo bolj ugodljiv”, govori tudi o nas.
Carneyjeva rešitev ni protekcionizem. Je nekaj drugega: koalicije srednjih sil po posameznih vprašanjih. Na kritičnih mineralih Kanada oblikuje nakupovalne klube z državami G7. Na umetni inteligenci sodeluje z demokracijami, da ne bo prisiljena izbirati med Washingtonom in Pekingom. Najbolj ambiciozen načrt je most med Transpacifiškim partnerstvom in EU — če uspe, nastane trgovinski blok 1,5 milijarde ljudi.
“Če nismo za mizo, smo na meniju,” je povedal Carney.
Slovenija je že za mizo skozi članstvo v EU. Carney meni, da ta miza ne bo zdržala. “Stari red se ne vrača,” je zaključil. “Nostalgija ni strategija.”
