Skrbi, ki jih v kmetijstvu sproža prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in državami Mercosurja, se poglabljajo. Tokrat z zelo jasnim in strokovno utemeljenim opozorilom prihajajo evropski čebelarji. Evropska čebelarska zveza (EBA), ki zastopa več kot 420.000 čebelarjev iz 32 držav, v javnem pismu Evropski komisiji opozarja, da bi lahko sporazum brez dodatnih zaščitnih mehanizmov resno ogrozil obstoj evropskega čebelarstva in zaupanje potrošnikov v kakovost medu.
EBA ne nasprotuje prosti trgovini, a mora ta temeljiti na poštenih pogojih. Med, ki vstopa na evropski trg, mora biti proizveden po enakih standardih, kot veljajo za evropske čebelarje. V nasprotnem primeru se odpira prostor za sistemsko nelojalno konkurenco, predvsem pa za razmah ponarejenega medu.
Opraševanje je javna dobrina
Čebelarji opozarjajo na ključno razliko, ki v razpravah pogosto ostaja spregledana, da je med mogoče uvažati, opraševanja pa ne. Evropsko čebelarstvo ni pomembno zgolj zaradi proizvodnje medu, temveč predvsem zaradi nenadomestljive ekosistemske storitve opraševanja, ki je temelj evropske kmetijske proizvodnje in prehranske varnosti.
Prihodki od prodaje medu so tisti, ki omogočajo vzdrževanje zdravih čebeljih družin. Če ti prihodki padejo, pade tudi sposobnost zagotavljanja opraševanja.
Sistemske luknje v nadzoru
V pismu, naslovljenem na Evropsko komisijo, EBA zelo konkretno našteva institucionalne pomanjkljivosti. Evropska unija namreč še vedno nima referenčnega laboratorija za med. To pomeni, da ni enotnih metod za preverjanje pristnosti, ni standardiziranih analiz in ni centralne znanstvene avtoritete, ki bi pomagala državam članicam pri nadzoru trga.
Ob tem so sodobne oblike goljufij z medom vse bolj sofisticirane, od prikritih sladkornih sirupov do lažnega porekla in ponarejenih botaničnih oznak. Brez naprednih analiz takšnih praks ni mogoče zanesljivo zaznati.
Težava je tudi zakonodaja na mejah
Med je trenutno uvrščen med živila z nizkim tveganjem za javno zdravje, zato je deležen le omejenih fizičnih kontrol. Po mnenju čebelarjev je to v praksi omogočilo, da velik del spornih pošiljk vstopi na evropski trg brez resnega preverjanja. EBA zato predlaga ciljno izjemo v zakonodaji, ki bi omogočila strožje kontrole za proizvode z visokim tveganjem za goljufije, ne glede na zdravstveno klasifikacijo.
EBA poziva k takojšnji vzpostavitvi referenčnega laboratorija EU za med na podlagi že obstoječe zakonodaje ter k bistveno hitrejšemu delu t. i. EU Honey Platforme. Časovni zamiki po mnenju čebelarjev niso več sprejemljivi, saj se trg odpira hitreje, kot se krepi nadzor.
Preberite več:
V ozadju razprave o sporazumu EU–Mercosur se tako odpira vprašanje, ali bo Evropska unija znala zaščititi lastne pridelovalce, potrošnike in standarde kakovosti, ali pa bo v imenu liberalizacije trgovine tvegala razkroj enega najobčutljivejših delov prehranskega sistema.
