Na slovenski borzi BSP Southpool je v petek, 10. aprila, najnižja cena elektrike znašala 85 evrov za megavatno uro, dosežena med 14. in 15. uro, ko sončne elektrarne proizvajajo največ. Najvišja je bila 229 evrov med 20. in 21. uro, ko sonca ni več in ceno oblikujejo plinske elektrarne. Razlika znotraj istega dne je bila skoraj trikratna.
Dnevno povprečje je znašalo 127 evrov za megavatno uro, 52 odstotkov več kot 27. februarja, dan pred začetkom vojne v Perzijskem zalivu, ko je znašalo 83,32 evra. Na vrhuncu, 2. aprila, je dnevna cena dosegla 133,91 evra, 61 odstotkov nad predvojno ravnjo. Premirje med Washingtonom in Teheranom, razglašeno 8. aprila, je ceno nafte brent v enem dnevu zrušilo za 16 odstotkov, nizozemski plinski indeks TTF pa za 20. Elektrika se je komaj premaknila.
Predsednik Energetske zbornice Slovenije in direktor Elesa Aleksander Mervar je v analizi za portal Naš stik pojasnil, zakaj je tako. Terminske cene elektrike na madžarski borzi HUPX so bile konec marca za drugo četrtletje višje za 36, za tretje za 37,5 in za zadnje četrtletje leta za 38 odstotkov glede na predvojno raven. Sončne elektrarne podnevi sicer obarajo povprečje, a ponoči, ko ne proizvajajo, ceno narekuje plin. TTF je kljub premirju še vedno 47 odstotkov višji kot pred letom dni. Razlika med dnevnimi in nočnimi cenami bo v letu 2026 po Mervarjevi oceni večja kot kadarkoli prej.
Petkov trgovalni dan na BSP je to potrdil. Ob sončnem vrhu je bila megavatna ura na ravni, primerljivi s predvojno. Ob osmih zvečer je stala skoraj trikrat več. Tedenske razlike so še bolj izrazite. V nedeljo, 5. aprila, ko je bila poraba najnižja in proizvodnja iz sončnih elektrarn visoka, je povprečna dnevna cena na BSP znašala vsega 19 evrov za megavatno uro. V petek, le pet dni pozneje, je bila šestkrat višja.
Norveška svetovalna družba Rystad Energy je v analizi pokazala, da plin v Italiji oblikuje borzno ceno elektrike v 89 odstotkih ur, v Združenem kraljestvu v 35, v Nemčiji pa v 13. Slovenija s Krškom in hidroelektrarnami dnevne šoke ublaži, a ponoči tudi slovenski trg sledi cenam plinskih elektrarn.
Premirje je poleg vsega omejeno na dva tedna. Hormuška ožina, skozi katero teče petina svetovnih tokov nafte in plina, je po besedah direktorja ADNOC-a iz Abu Dabija Sultana al Džaberja še vedno zaprta. Iran zahteva dovoljenje svojih oboroženih sil za vsak prehod plovila. Katarski terminal Ras Laffan, ki zagotavlja skoraj petino svetovnega utekočinjenega plina, po martovskih napadih ne obratuje.
Ethan Tillcock, specialist za evropski plin pri londonskem ICIS-u, je za Euronews ocenil, da bodo posledice motenj v dobavi občutne še dolgo po koncu kakršnega koli premirja. Bruseljski inštitut Bruegel opozarja, da so bila evropska skladišča plina konec februarja napolnjena s 46 milijardami kubičnih metrov, v primerjavi s 60 milijardami leta 2025 in 77 leta 2024. Sezona polnjenja pred zimo se začenja z najnižjimi zalogami v zadnjih petih letih.
Stroškovna cena proizvedene elektrike v Sloveniji po Mervarjevih izračunih znaša 42,71 evra za megavatno uro. Ko se prištejejo marža, stroški krovnih družb GEN energija in HSE, donos na kapital ter pokrivanje izgub za TEŠ in Premogovnik Velenje, ta naraste na 97,39 evra. Borzna cena je v petek znašala 127, še pred mesecem dni pa je presegla 140 evrov.
Gospodarska zbornica Slovenije je na novinarski konferenci 31. marca od vlade zahtevala kapice na cene elektrike in plina, znižanje omrežnine za poslovne porabnike ter nižjo obdavčitev energentov. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je zatrdil, da razloga za paniko ni, a priznal, da mora država imeti ukrepe pripravljene na zalogo. Tedni pred poletjem, ko bo poraba elektrike nižja, bodo ključni za pripravo na jesen. Takrat bo postalo jasno, ali je poletno sončno zatišje le premor pred novim udarom.
