Cena nafte padla za tri dolarje na sod, borze v New Yorku in Evropi prekinile tritedenski niz izgub

Cena severnomorske nafte Brent je v ponedeljek padla za tri dolarje, na 102 dolarja za sod, potem ko je del tankerjev konec tedna uspešno preplul Hormuško ožino. Kot poroča CNBC, je umik cen nafte pognal delniške trge navzgor po treh zaporednih tednih padcev, ki jih je sprožil konflikt na Bližnjem vzhodu. Ameriški indeks S&P 500 je pridobil 1,01 odstotka in se vrnil na 6.699 točk, newyorški Dow Jones je dodal 388 točk na 46.946, vseevropski STOXX 600 pa je napredoval za 0,77 odstotka.

Gibanje so narekovali polprevodniki in tehnološke velikanke. Nvidia je napredovala za 1,63 odstotka na 183,19 dolarja. Izvršni direktor Jensen Huang je na konferenci GTC v San Joséju napovedal, da bo podjetje do leta 2027 iz čipov za umetno inteligenco ustvarilo za bilijon dolarjev prihodkov. Micron je v pričakovanju četrtkovih rezultatov poskočil za 3,7 odstotka, ETF-sklad VanEck Semiconductor pa je pridobil 1,7 odstotka.

Delnica Meta Platforms je zrasla za 2,33 odstotka, na 627,45 dolarja. Po poročanju Reutersa podjetje načrtuje odpuščanje več kot petine zaposlenih, s čimer bi delno pokrivalo stroške naložb v umetno inteligenco, vključno s 27 milijard dolarjev vrednim dogovorom z Nebiusom za infrastrukturo. Tiskovni predstavnik Meta je načrt označil za “špekulativno poročanje o teoretičnih pristopih”, vlagatelji pa so kombinacijo rezanja stroškov in pospešenih naložb v UI očitno pozdravili.

V petek je S&P 500 pri 6.632 točkah dosegel najnižjo letošnjo zaključno vrednost, tehnološko usmerjeni Nasdaq pa je izgubil 0,9 odstotka. Ponedeljkov preobrat je Nasdaq vrnil za 1,22 odstotka, indeks nestanovitnosti CBOE VIX pa je padel za več kot 13 odstotkov, na manj kot 24 točk, občutno pod petkovimi 27,19.

Evropski trgi so sledili. Kot poroča CNBC, sta vodila energetski in bančni sektor. Nemški DAX je napredoval za odstotek, londonski FTSE 100 za 0,9 odstotka, pariški CAC 40 pa za 0,67 odstotka. Commerzbank je poskočil za 8,8 odstotka na novico, da je UniCredit objavil ponudbo za povečanje deleža v nemški banki nad 30 odstotkov, ki je ključni regulatorni prag za morebitni polni prevzem. Delnice UniCredita so narasle za 0,8 odstotka.

Enodnevni odboj ne spreminja mesečne slike. Po podatkih FNArena znaša marčevski padec indeksa STOXX 50 do petka 8,2 odstotka, londonski FTSE 100 je od začetka meseca nižji za 5,9 odstotka, japonski Nikkei za 8,9 odstotka. Ameriški S&P 500 je marca do petka izgubil 3,6 odstotka. Obvezniški donosi so rasli po celotni krivulji razvitih trgov, pri čemer je donosnost desetletnih ameriških državnih obveznic v tednu narasla za 13,8 bazične točke, britanskih giltov pa za 19,6 bazične točke.

V torek, 17. marca, je nafta ostala v območju nad 90 dolarjev za sod. Ameriška referenčna WTI se je gibala med 92,93 in 95,39 dolarja, severnomorski Brent pa okrog 103 dolarjev. Mednarodna agencija za energijo (IEA) v marčevskem poročilu ocenjuje, da bo globalna ponudba nafte marca upadla za 8 milijonov sodov na dan, napoved rasti svetovnega povpraševanja pa se je znižala za 210.000 sodov na dan, na 640.000 sodov na dan za leto 2026. Po podatkih Ameriškega avtomobilskega združenja (AAA) je povprečna cena bencina v ZDA dosegla 3,718 dolarja za galono, kar je 80 centov več kot pred mesecem dni.

Pogodbe za evropski zemeljski plin TTF so se v ponedeljek gibale okrog 50,75 evra za megavatno uro, kar je podvojitev ravni s 27. februarja, ko so se začele vojaške operacije. Po oceni BlackRockovega Inštituta za naložbe so evropske cene plina od začetka spopadov narasle za okrog 60 odstotkov. Zaloge plina v EU so pri 39,2 odstotka, daleč pod lanskimi 52 odstotki v istem obdobju. V Nemčiji znašajo skladišča 30,2 odstotka, v Franciji 29 odstotkov, na Nizozemskem 23,5 odstotka.

Zlato je v torek zdrsnilo na okrog 5.038 dolarjev za unčo in testira psihološko podporo pri 5.000 dolarjih. Na plemenito kovino pritiska krepitev dolarja in negotovost glede časovnice morebitnih znižanj obrestnih mer v ZDA. Od rekordnih ravni nad 5.500 dolarjev konec januarja se je zlato pocenilo za dobrih devet odstotkov.

Na Londonski borzi kovin (LME) je ponedeljek zaznamoval tehnični izpad, ki je začasno ustavil trgovanje z bakrom, srebrom in aluminijem. Gre za drugi tovrstni incident letos, prvega je konec januarja povzročila enourna okvara sistema.

Fed bo odločitev o obrestni meri objavil v sredo, 18. marca. Obrestna mera ostaja pri 3,50 do 3,75 odstotka, konsenz pričakuje, da jo bo Fed pustil nespremenjeno ob navzkrižnih signalih trga dela in vztrajni inflaciji. Indeks cen osebne potrošnje (PCE), ki je prednostni inflacijski kazalnik Fed, je januarja na mesečni ravni narasel za 0,3 odstotka, jedrna komponenta pa za 0,4 odstotka, kar je nad ciljem.

Dan kasneje, v četrtek, 19. marca, bo nove napovedi objavila Evropska centralna banka (ECB). Obrestna mera na odložene vloge je pri dveh odstotkih, ECB pa bo na marčevskem zasedanju prvič po začetku konflikta predstavila posodobljene gospodarske projekcije. Večina ekonomistov pričakuje, da bo obrestna mera ostala nespremenjena, pozornost pa bo namenjena oceni energetskega šoka na inflacijo in rast.

Konflikt na Bližnjem vzhodu je v tretjem tednu. Predsednik Trump je v ponedeljek napovedal, da bo seznam držav, ki so pripravljene pomagati pri varovanju plovbe skozi Hormuško ožino, kmalu objavljen, pri čemer je dodal, da so nekatere “manj kot navdušene”. Po podatkih BlackRocka je promet tankerjev skozi ožino praktično zastal, kar ogroža okrog 20 odstotkov svetovnega prometa z nafto. Mednarodna agencija za energijo je v odziv sprostila del strateških rezerv, vendar cene ostajajo visoko nad ravnmi izpred konflikta.

Ponedeljkov odboj je za vlagatelje prinesel prvo olajšanje po treh tednih zaporednih izgub. Trgi so podobne enodnevne poskoke že večkrat doživeli od začetka konflikta, nato pa jih v naslednjih dneh izničili sveži naslovi iz Perzijskega zaliva. Signale za teden bosta dala Fed v sredo in ECB v četrtek.