Cena platine je v petek poskočila za 8 odstotkov na zgodovinsko najvišjo raven 2.413,62 dolarja za unčo, pri čemer je bela kovina letos pridobila rekordnih 162 odstotkov vrednosti, kar je največja letna rast od leta 1987, poroča Reuters. Rast poganjajo pomanjkanje ponudbe, nepričakovan obrat EU glede prepovedi motorjev z notranjim izgorevanjem leta 2035 ter selitev vlagateljev iz zlata v platino.
“Platina se pojavlja kot privlačna dolgoročna naložba. Njena privlačnost izvira iz močnega industrijskega povpraševanja, ključne vloge v zeleni energiji in omejene ponudbe,” je v analizi za LiteFinance zapisala urednica Jana Kane.
Evropska komisija je sredi decembra napovedala, da bo namesto stoodstotnega znižanja izpustov iz izpušnih cevi do leta 2035 zahtevala le 90-odstotno znižanje, preostalih deset odstotkov pa naj bi proizvajalci nadomestili z e-gorivi ali biogorivi, poroča S&P Global Mobility. To pomeni, da bodo hibridna vozila in avtomobili z motorji z notranjim izgorevanjem ostali na trgu tudi po letu 2035, kar je spodbudilo povpraševanje po platini, ključni sestavini katalitičnih pretvornikov.
Južna Afrika, ki zagotavlja približno 70 odstotkov svetovne proizvodnje platine, se že tretje leto zapored sooča s proizvodnim primanjkljajem. Svet za naložbe v platino (WPIC) ocenjuje, da bo letošnji primanjkljaj znašal 850.000 unč, saj bo povpraševanje doseglo skoraj osem milijonov unč, ponudba pa bo obstala pri 7,2 do 7,3 milijona unč. “Opažamo povečano zanimanje podjetij iz celotne fizične dobavne verige, od proizvajalcev do večjih porabnikov v naftni in plinski industriji,” je za CME Group povedal Yang Lu, višji direktor za kovinske produkte pri borzi.
Rekordna cena platine bo imela širše učinke na gospodarstvo in potrošnike. Po podatkih WPIC približno polovica svetovnega povpraševanja po platini odpade na avtomobilsko industrijo, kjer se kovina uporablja v katalitičnih pretvornikih, zlasti pri dizelskih vozilih. Višje cene surovine bodo prinesle dražje katalitične pretvornike in posledično višje cene novih avtomobilov, tako dizelskih kot hibridnih.
Približno četrtina povpraševanja prihaja iz nakitne industrije, navaja CME Group. Platinasti prstani, ogrlice in ure bodo zaradi rekordnih cen surovine postali dražji, čeprav analitiki opozarjajo, da maloprodajne cene nakita ne sledijo neposredno borznim cenam kovine. WPIC za letos napoveduje sedemodstotno rast povpraševanja po nakitu, pri čemer naj bi 2,157 milijona unč predstavljalo najvišjo raven od leta 2018.
Platina ima ključno vlogo tudi v kemični industriji, kjer po navedbah CME Group služi kot katalizator pri proizvodnji gnojil, silikona in benzena, ter v rafinerijah nafte. Višje cene kovine bi lahko posredno vplivale na cene kmetijskih vložkov in naftnih derivatov.
Posebej zanimiv je vpliv na vodikovsko gospodarstvo. Platina je nepogrešljiva sestavina gorivnih celic tipa PEM, ki poganjajo vodikova vozila. Po ocenah industrije, ki jih navaja portal Horizon Educational, platina predstavlja do 60 odstotkov stroškov gorivne celice. Osebni vodikovi avtomobili potrebujejo od 13 do 18 gramov platine na vozilo, tovornjaki pa od 120 do 180 gramov, ocenjuje portal CleanTechnica. Rekordne cene platine bi lahko upočasnile širjenje vodikove mobilnosti, saj bi podražile že tako drage gorivne celice.
Na medicinskem področju se platina uporablja v zdravilih za zdravljenje raka, kot je cisplatin, ter v srčnih spodbujevalnikih in zobozdravstvenih implantatih. Čeprav so količine majhne, bi dolgotrajno visoke cene lahko vplivale na stroške zdravljenja.
Skupaj s platino je poskočil tudi paladij, ki je letos pridobil 121 odstotkov in dosegel triletno najvišjo raven 2.022 dolarjev za unčo, poroča Reuters. Paladij se uporablja predvsem v katalitičnih pretvornikih bencinskih vozil, njegova cena pa bo prav tako vplivala na stroške avtomobilske industrije.
