Od danes naprej znaša cena enkratne vozovnice za ljubljanski mestni avtobus v prvi coni 1,50 evra. Za potovanja v drugi coni bodo potniki plačali 2,50 evra, v tretji coni pa 3,50 evra. Cene terminskih vozovnic ostajajo nespremenjene, zato cena mesečne splošne neprenosljive vozovnice znaša še naprej 37 evrov, letne pa 365 evrov.
Višja cena velja za plačila s kartico urbana ali njeno mobilno aplikacijo ter za nakup vozovnice z obračanjem po vnaprej določenem voznem redu, kot je prevoz na klic. Potnikom, ki vozovnice plačujejo prek urbane, ostaja ugodnost brezplačnega prestopa v 90 minutah po prvem vstopu, kar pomeni večjo fleksibilnost in dostopnost.
V Ljubljanskem potniškem prometu (LPP) poudarjajo, da 75 odstotkov potnikov že uporablja terminske vozovnice, katerih cene ostajajo nespremenjene od leta 2010. Zato pričakujejo, da bo zaradi podražitve enkratnih vozovnic njihov delež še narasel, kar bi dolgoročno lahko znižalo pritisk na mestni proračun in izboljšalo finančno stabilnost podjetja.
Razlogi za podražitev in pričakovani učinki
Podražitev je posledica uskladitve cen javnega potniškega prometa s spremembami, ki jih je julija prinesla državna uredba za integrirani javni potniški promet (IJPP). Uredba je uvedla enotno tarifno lestvico, ki med drugim omogoča uporabo vlakov in medkrajevnih avtobusov, hkrati pa je zvišala cene za krajše relacije.
Pri vozovnicah za relacije do pet kilometrov je cena tako narasla z 1,30 na 1,50 evra. LPP zagotavlja, da bo z uskladitvijo cen ohranil skladnost med mestnimi in primestnimi linijami, hkrati pa bo javni potniški promet ostal dostopen za vse uporabnike.
Podatek o predvidenem povečanju letnih prihodkov po ocenah LPP in Mestne občine Ljubljana znaša 1,7 milijona evrov, kar naj bi bilo vloženo v izboljšave in vzdrževanje voznega parka ter infrastrukture.
Kljub zagotovilom o ohranjanju dostopnosti so podražitve deležne kritik
Mestni svetniki opozicijskih strank so izrazili zaskrbljenost, da bo višji strošek vožnje odvrnil ljudi od uporabe javnega prevoza in povečal promet zasebnih avtomobilov v mestnem jedru, kar je nasprotno ciljem trajnostnega razvoja.
Preberite več:
Nekateri svetniki in predstavniki civilne družbe, kot so Aleš Primc, Maruša Babnik, in Petra Blajhribar Kubo, so poudarili, da podražitev nima vrednosti, če ne spremljajo tudi konkretni ukrepi za povečanje kakovosti storitve. Predlagajo, da se uvedejo rumeni prometni pasovi, povečata frekvenca in koordinacija linij, vložki v kolesarsko infrastrukturo ter povratek nočnih avtobusnih linij.
