Cene bakra so v ponedeljek porasle za 1,4 odstotka na 11.670 dolarjev za tono, potem ko so nekateri trgovci prenesli pozicije pred iztekom terminskih pogodb ta teden. Rast je prišla kljub šibkim podatkom iz Kitajske in vztrajnim skrbem glede tamkajšnjega nepremičninskega sektorja.
V petek je baker na londonski borzi kovin (LME) dosegel rekordnih 11.952 dolarjev za tono, kar predstavlja 35-odstotno rast od začetka leta in najboljšo letno donosnost od leta 2009. Vendar je sledila nenadna razprodaja z več kot triodstotnim padcem, ki jo je sprožil strah pred pokom balona na trgu umetne inteligence.
Strukturni deficit na trgu bakra ostaja ključni dejavnik visokih cen. Po ocenah Goldman Sachs je globalni primanjkljaj v letu 2025 znašal 124.000 ton, za leto 2026 pa napovedujejo 160.000 ton. Na strani ponudbe so težave povzročile motnje v proizvodnji: nesreča v rudniku Grasberg v Indoneziji septembra letos bo iz globalne ponudbe odvzela do 591.000 ton bakra do konca leta 2026, kar predstavlja 2,6 odstotka svetovne rudniške proizvodnje. Dodatne težave so se pojavile v Čilu in Peruju, ki skupaj zagotavljata skoraj 40 odstotkov globalne proizvodnje.
Na strani povpraševanja izstopa eksplozivna rast potreb podatkovnih centrov za umetno inteligenco. Medtem ko običajni podatkovni center porabi od 5.000 do 15.000 ton bakra, lahko en sam zelo velik center za AI zahteva do 50.000 ton. Mednarodna agencija za energijo napoveduje, da se bo poraba elektrike v podatkovnih centrih do leta 2030 podvojila, pri čemer bo umetna inteligenca glavni gonilnik rasti. Kitajska, ki porabi skoraj 60 odstotkov svetovnega bakra, sicer beleži šibkost v nepremičninskem sektorju, vendar povečuje naložbe v elektrifikacijo, električna vozila in obnovljive vire energije.
Investicijske banke ostajajo optimistične glede nadaljnje rasti cen. JPMorgan napoveduje, da bo baker v drugem četrtletju 2026 dosegel 12.500 dolarjev za tono, UBS pa do konca prihodnjega leta pričakuje celo 13.000 dolarjev.
2 Odgovora
Podatek, da en sam velik podatkovni center za AI lahko porabi do 50.000 ton bakra, je osupljiv. Zeleni prehod in digitalizacija sta sicer prava smer, a če hkrati rudniki ne morejo slediti povpraševanju, se bomo znašli pred resnim ozkim grlom. In ne pozabimo – baker ni le za kable, je tudi v toplotnih črpalkah, električnih vozilih, vetrnicah. Kdo bo vse to pokril?
Zanimivo, kako tesno sta danes povezana trg kovin in tehnološki sektor. Še pred desetimi leti bi rekli, da sta to popolnoma ločeni zgodbi, danes pa cena bakra pada, ko vlagatelji panično prodajajo delnice AI podjetij. Svet postaja vse bolj prepleten – in to ni nujno dobro za tiste, ki iščemo stabilnost.