Cene energije v Sloveniji: elektrika za gospodinjstva cenejša, za podjetja dražja

Cene energije so v zadnjih letih postale eden ključnih stroškov za podjetja in gospodinjstva. Energetska kriza leta 2022 je povzročila skok cen elektrike in zemeljskega plina po vsej Evropi, posledice pa so bile vidne v industriji, inflaciji in življenjskih stroških.

Najnovejši četrtletni podatki Statističnega urada (SURS) za zadnje četrtletje 2025 kažejo, da so se razmere na energetskem trgu sicer stabilizirale, vendar energija ostaja pomemben strošek za slovensko gospodarstvo. Razlike med segmenti porabnikov so še vedno velike, kar odpira vprašanje konkurenčnosti podjetij in dostopnosti energije za gospodinjstva.

Cena električne energije je odvisna od več dejavnikov. Najpomembnejši so poraba, tarifni sistem, omrežnine ter davki in dajatve. Zaradi tega različni uporabniki energijo plačujejo po zelo različnih cenah.

Podatki za zadnje četrtletje 2025 kažejo naslednjo strukturo cen električne energije.

Največji delež v ceni elektrike poleg same energije predstavljajo omrežnine in različne dajatve. V zadnjih letih so se stroški za industrijo sicer nekoliko stabilizirali, vendar številna podjetja opozarjajo, da energija ostaja pomemben strošek proizvodnje.

Energetsko intenzivne panoge, kot so kemijska industrija, kovinska industrija in papirništvo, so zato še posebej občutljive na spremembe cen elektrike.

Koliko stane zemeljski plin?

Podobno, kot pri elektriki, so tudi pri zemeljskem plinu cene odvisne od segmenta porabe in pogodbenih pogojev. Industrijski porabniki običajno plačujejo nižje cene na enoto energije, saj imajo večjo porabo in dolgoročne pogodbe.

Pregled cen plina po segmentih porabe kaže naslednjo sliko.

Cene plina so v zadnjih dveh letih močno nihale zaradi geopolitičnih razmer in sprememb na globalnih trgih. Po rekordnih ravneh v letu 2022 so se cene postopno znižale, vendar še vedno ostajajo nad ravnmi pred energetsko krizo.

Za številna podjetja energija predstavlja pomemben del proizvodnih stroškov. To velja predvsem za industrijske panoge, kjer so proizvodni procesi energetsko intenzivni.

Med najbolj izpostavljenimi panogami so kemijska, kovinska, papirna in živilska industrija ter proizvodnja gradbenih materialov

Višje cene energije lahko vplivajo na konkurenčnost podjetij na mednarodnih trgih. Če so stroški energije višji kot pri konkurenci v drugih državah, to lahko pomeni slabši položaj pri izvozu ali pritisk na marže.

Kako draga je energija v Sloveniji?

Pomemben del razprave o cenah energije je tudi primerjava s povprečjem Evropske unije.

V nekaterih državah so cene elektrike za industrijo višje zaradi večjih omrežnin ali davkov, v drugih pa nižje zaradi državnih podpor ali večjega deleža domače proizvodnje energije. Za Slovenijo je vprašanje cen energije posebej pomembno, ker ima gospodarstvo relativno velik delež energetsko intenzivne industrije.

Stabilizacija po energetski krizi

Energetska kriza v Evropi je dosegla vrh leta 2022, ko so cene plina in elektrike na veleprodajnih trgih dosegle rekordne ravni. Od takrat se razmere postopoma stabilizirajo.

Razlogi za umiritev cen so predvsem:

• večja razpršenost dobave plina,
  
  
• večje zaloge plina v Evropi,
  
  
• zmanjšanje porabe energije v industriji,
  
  
• večja proizvodnja iz obnovljivih virov.
  
  

Kljub temu energija ostaja eden ključnih dejavnikov gospodarskih razmer v Evropi.

Energija ostaja pomemben strošek

Čeprav so cene energije danes nižje kot na vrhuncu energetske krize, energija še vedno predstavlja pomemben strošek za podjetja in gospodinjstva. Razlike med državami in segmenti porabe bodo zato tudi v prihodnje pomembno vplivale na konkurenčnost gospodarstva in življenjske stroške prebivalstva.

Energetski trg v Evropi se hitro spreminja, zato bodo gibanja cen elektrike in plina še naprej ena ključnih tem za gospodarstvo in ekonomsko politiko.