Evropski kmetijski ministri so na zadnjem zasedanju odprli eno ključnih vprašanj za letošnje leto, naraščajoče stroške energentov in gnojil, ki vse bolj pritiskajo na kmetijski sektor. Razprava je pokazala, da postaja proizvodnja hrane vse bolj odvisna od nestabilnih in dražjih vhodnih stroškov.
Slovenija je ob tem opozorila, da motnje v dobavnih verigah in rast cen neposredno ogrožajo stabilnost kmetijske proizvodnje. Posebej izpostavljen problem ostajajo gnojila, kjer visoke cene in omejena dostopnost otežujejo načrtovanje in zmanjšujejo donosnost pridelave.
Višji stroški proizvodnje se običajno prej ali slej prenesejo v cene hrane, kar pomeni, da so trenutni trendi tudi znak za prihodnje gibanje inflacije v segmentu prehrane. Pomembna tema zasedanja je bil tudi trg mleka, kjer se pojavlja nasproten pritisk. Cene padajo, kar dodatno obremenjuje proizvajalce, ki se hkrati soočajo z višjimi stroški. Kombinacija nižjih prihodkov in višjih izdatkov ustvarja pritisk na dobičkonosnost sektorja.
Podobna dinamika se kaže tudi v ribištvu in akvakulturi, kjer rast cen goriva neposredno vpliva na prihodke. Ministri so poudarili, da mora biti energetski prehod v teh sektorjih izveden postopno, saj bi prehiter dvig stroškov lahko ogrozil konkurenčnost in obstoj manjših proizvajalcev.
Razprava je potrdila, da bodo prihodnji ukrepi na ravni EU usmerjeni predvsem v stabilizacijo ključnih trgov in povečanje odpornosti sektorja. V ospredju so predvsem skupni ukrepi za gnojila, podpora sektorju mleka ter blaženje vpliva cen energentov.
Preberite več:
Kmetijstvo ostaja močno izpostavljeno globalnim dejavnikom, od cen energentov do geopolitičnih razmer, kar verjetno pomeni, da bodo tudi cene hrane v prihodnje višje.














En odgovor
Kmetje so na prvi bojni črti, ko se začne energetska kriza. Nastradamo pa tudi vsi ostali.