Cene inputov v kmetijstvu so se leta 2025 po podatkih Statističnega urada zvišale za 1,2 %, povprečna letna rast pa je dosegla 2,0 %. Gre za nadaljevanje višanja stroškov, ki neposredno vplivajo na donosnost kmetij in posledično na cene hrane.
Rast sicer ni več dvomestna kot v obdobju energetske krize, vendar podražitve kažejo, da so nekateri ključni stroški še naprej izrazito nestanovitni.
Gnojila skoraj 9 odstotkov dražja
Največji cenovni skok so zabeležila gnojila, ki so se lani podražila za 8,5 %, glede na povprečje predhodnega leta pa celo za 9,1 %. Ta so eden ključnih proizvodnih inputov, ki neposredno vpliva na stroške pridelave poljščin. Rast cen gnojil pomeni višje stroške tudi za leto 2026, zlasti v rastlinski proizvodnji.
Sredstva za varstvo rastlin so se podražila za 8,3 %, semena in sadike za 5,7 %. Stroškovni pritisk je tako prisoten predvsem v segmentu rastlinske pridelave.
Na drugi strani so se krmila pocenila za 1,2 %, energija in maziva pa so bila lani cenejša za 5,4 %, kar je pomembno za živinorejo, kjer so ravno stroški krme in energije ključni del strukture stroškov. Videli bomo, če bo trend cenejše energije vzdržen tudi v letošnjem letu, saj se gibanja energentov ponovno zaostrujejo.
Struktura rasti cen inputov v kmetijstvu 2025
| Skupina | Letna rast 2025 (%) |
| Skupaj | 1,2 |
| Tekoča poraba (input 1) | 0,9 |
| Gnojila | 8,5 |
| Sredstva za varstvo rastlin | 8,3 |
| Semena in sadike | 5,7 |
| Krmila | -1,2 |
| Energija in maziva | -5,4 |
| Investicije (input 2) | 1,9 |
| Zgradbe | 3,1 |
| Oprema | 1,5 |
Investicije prav tako dražje, zgradbe nad 3 %
Proizvodi in storitve za investicije v kmetijstvu so se podražili za 1,9 %. Zgradbe za 3,1 %, oprema za 1,5 %, traktorji pa za 2,6 %. Modernizacija in širitev kmetij se postopno dražita. V kombinaciji z višjimi obrestnimi merami to zmanjšuje investicije.
Čeprav je skupna rast inputov zmerna, je struktura takšna, da so najdražji segmenti povezani z rastlinsko proizvodnjo in investicijami, kar vpliva na cene žit in krme, dolgoročno vpliva tudi na cene mesa in omejuje prostor za zniževanje cen hrane v trgovinah.
Preberite več:
Domači proizvajalci še vedno delujejo ob rastočih stroških, medtem ko so konkurenčni trgi cenovno agresivnejši. zdaj še toliko bolj, ker je EU pohitela s sporazumom z blokom Mercosur.
