Terminske pogodbe za kakav so letos na poti k rekordnemu letnemu padcu, a potrošniki ne bodo kmalu občutili olajšanja pri cenah čokoladnih izdelkov. Proizvajalci še vedno porabljajo drage zaloge in skušajo povrniti izgubljene marže, poroča Bloomberg.
Cene kakava so lani skoraj potrojile, ko so bolezni in ekstremne vremenske razmere opustošile pridelke na Slonokoščeni obali in v Gani, ki zagotavljata več kot polovico svetovnega kakava. Cene so dosegle rekord skoraj 13.000 dolarjev na tono. Letos so padle za približno 50 odstotkov, kar je največji letni padec od začetka beleženja leta 1960.
Proizvajalci in analitiki pričakujejo, da se bodo nižje cene kakava začele odražati na trgovskih policah šele v drugi polovici prihodnjega leta, a tudi to ni gotovo. To pomeni, da bodo gospodinjstva, ki jih že obremenjujejo višje cene živil od govedine do kave, morala še naprej tehtati, ali si čokolado sploh lahko privoščijo.
Jonathan Parkman, vodja prodaje kmetijskih surovin pri borznoposredniški družbi Marex Group v Londonu, je za Bloomberg dejal, da so cene, s katerimi trenutno dela čokoladna industrija, zelo visoke in boleče ter da bo trajalo kar nekaj časa, preden se stanje izboljša.
Lanski skok cen je pustil sledi v panogi. Od velikih prehrambnih koncernov do majhnih obrtniških čokoladarn po Evropi in ZDA so se vsi borili za zadostne zaloge kakava in iskali ravnovesje med stroški in dobički. Nekateri so se borili za preživetje.
Lambertz, eden najstarejših nemških slaščičarjev, ima zaloge kakava do skoraj sredine leta 2026, saj jih je nabavil, ko so bile cene visoke, je za Bloomberg povedal lastnik Hermann Bühlbecker, ki je v podjetju že pet desetletij. Dejal je, da se ne spomni tako silovitega cenovnega skoka. Družinsko podjetje, znano kot Aachener Printen- und Schokoladenfabrik Henry Lambertz GmbH, izdeluje piškote in čokoladne medenjake, priljubljeno božično posebnost. Nabava dragega kakava je prinesla približno 150 milijonov evrov dodatnih letnih stroškov, kar ustreza petini lanskih prihodkov.
Kot mnogi drugi je moral tudi Lambertz prenesti stroške na potrošnike in sprejeti upad prodaje.
Proizvajalci zdaj skušajo povrniti del izgubljenih prihodkov in maržnih izgub, je za Bloomberg dejal Scott Amoye, podpredsednik za surovine pri kalifornijski čokoladarni Guittard Chocolate Co., katere stranke so peki in slaščičarji. Menil je, da bi lahko leto 2026 v precejšnji meri minilo brez olajšanja pri cenah.
Nekateri največji proizvajalci čokolade se vzdržujejo napovedi sprememb, saj se sklicujejo na nestanovitnost na trgu kakava. Nestlé, proizvajalec čokoladic Kit Kat, je sporočil, da so nedavni premiki cen spodbudni, a da je za komentar o konkretnih spremembah prezgodaj. Finančni direktor Hersheyja Steve Voskuil je na oktobrski konferenci o poslovnih rezultatih dejal, da pričakujejo določeno deflacijo šele globlje v letu 2026. Hershey med drugim izdeluje Reese’s Peanut Butter Cups.
Proizvajalci imajo dobre razloge za previdnost. Čeprav so terminske pogodbe za kakav novembra padle pod 5.000 dolarjev na tono, se zdaj gibljejo okoli 6.000 dolarjev v New Yorku, saj trgovci tehtajo zmanjšana pričakovanja o velikem presežku v tej sezoni. Analitiki bank Rabobank in Citigroup so v zadnjih tednih oklestili svoje ocene.
Zahodnoafriška ponudba ostaja negotova, drobni kmetje na tem območju pa so kronično podfinancirani, saj nimajo zadostnega dostopa do gnojil, boleznim odpornih sadik in orodij za spopadanje s podnebnimi spremembami.
Peter Feld, izvršni direktor družbe Barry Callebaut, je na nedavnem pogovoru z analitiki dejal, da dolgoročni strukturni izzivi niso rešeni, da se kakavovo kmetovanje v zahodni Afriki sooča s kroničnim naložbenim primanjkljajem in da je bila čokolada predolgo preveč poceni. Barry Callebaut je največji svetovni proizvajalec industrijske čokolade. Podjetje želi razširiti oddelek za alternative kakavu, raziskuje inovacije za blažitev posledic nihanja cen kakava in razmišlja o ločitvi predelovalnega oddelka od preostalega poslovanja.
Po vsem svetu so proizvajalci našli načine za spopadanje z nihanjem cen s prilagajanjem receptur za znižanje vsebnosti kakava ali z zmanjšanjem porcij. V Nemčiji so priljubljene vijolično zavite tablice čokolade Milka zdaj za deset odstotkov lažje, čeprav je njihov proizvajalec Mondelez International cene zvišal za približno četrtino, kaže raziskava hamburškega potrošniškega svetovalnega centra. V Veliki Britaniji klasične tablice, kot sta Nestléjev Toffee Crisp in McVitie’s Penguins, ne smejo več nositi oznake čokolada, potem ko so njihovi proizvajalci zmanjšali delež kakavovega masla v korist cenejših rastlinskih olj.
Povrnitev recepturnih zamenjav ni enostavna, kar pomeni, da bodo te spremembe ostale dlje časa.
Za zdaj so bolj verjetni začasni promocijski popusti kot znižanja cen, je za Bloomberg dejala Allyson Myers, podpredsednica za prodajo in trženje pri vermontski čokoladarni Lake Champlain Chocolates. Dodala je, da verjetno ne bodo mogli vrniti vsega.
