Cene nafte so v sredo padle na najnižjo raven v več kot štirih letih, in sicer zaradi zaskrbljenosti glede povpraševanja, ki jih je spodbudila zaostritev trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, največjima svetovnima gospodarstvoma, pa tudi zaradi pričakovanj glede povečane ponudbe.
Terminske pogodbe za nafto brent so tako padle za 2,38 dolarja oziroma 3,79 odstotka na 60,44 dolarja za sod, medtem ko so pogodbe za surovo nafto West Texas Intermediate (WTI) padle za 4,13 odstotka na 57,12 dolarja. Obe pogodbi sta dosegli najnižjo raven po februarju 2021.
Tako brent kot nafta WTI, poroča Reuters, beležita padec že pet dni zapored, in sicer odkar je ameriški predsednik Donald Trump napovedal obsežne carine na večino uvoza, kar je povzročilo strah, da bi lahko svetovna trgovinska vojna upočasnila gospodarsko rast in zmanjšala povpraševanje po gorivu.
Trumpove carine v višini 104 odstotkov na kitajsko blago so začele veljati v sredo, potem ko je k obstoječim carinam dodal še dodatnih 50 odstotkov, saj Peking do torka opoldne ni odpravil svojih protiukrepov na ameriško blago – kar je bil rok, ki ga je postavil Trump.
Peking je obljubil, da se ne bo uklonil temu, kar je označil za ameriško izsiljevanje.
“Agresiven odziv Kitajske zmanjšuje možnosti za hiter dogovor med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma, kar spodbuja vse večji strah pred globalno gospodarsko recesijo,” je izjavila Ye Lin, podpredsednica za trge naftnih dobrin v podjetju Rystad Energy.
Preberite več:
“Rast kitajskega povpraševanja po nafti za 50.000 do 100.000 sodov dnevno bi lahko bila ogrožena, če se bo trgovinska vojna nadaljevala, bi pa močnejši spodbujevalni ukrepi za krepitev domače porabe lahko ublažili izgube,” je še dodala.
Padec cen nafte je prejšnji teden dodatno poslabšala odločitev skupine OPEC+, ki združuje Organizacijo držav izvoznic nafte in zaveznice, vključno z Rusijo, da maja poveča proizvodnjo za 411.000 sodov dnevno – poteza, za katero analitiki menijo, da bi lahko privedla do presežka ponudbe na trgu.
