Po obsežnem izraelskem napadu na Iran in iranskem odgovoru so cene nafte na svetovnih trgih močno poskočile. V New Yorku je sod zahodnoteksaške nafte z julijsko dobavo dosegel 73,05 dolarja, kar je 7,4 odstotka več kot dan prej, medtem ko je cena severnomorske nafte Brent narasla za 6,6 odstotka na 73,94 dolarja. Rast cen je bila sprva več kot 12-odstotna, nato pa se je nekoliko umirila.
Izraelski napad je zajel okoli 100 ciljev v Iranu, med njimi jedrski objekt v Natancu in domovanja visokih vojaških predstavnikov ter strokovnjakov iranskega jedrskega programa. Iran je v odgovor sprožil okoli 100 dronov proti Izraelu. Ta zaostritev napetosti na naftno bogatem območju je sprožila močan odziv na naftnem trgu, saj so vlagatelji zaskrbljeni zaradi morebitnih motenj v oskrbi.
Slovensko in svetovno gospodarstvo
Motnje v oskrbi z nafto zaradi geopolitičnih konfliktov povečujejo tveganje za izpade proizvodnje in težave pri transportu, kar dodatno zvišuje cene in negotovost na trgih. Višji stroški pomorskega transporta vplivajo tudi na cene številnih surovin in izdelkov po svetu.
Slovenija, kot država, ki je odvisna od uvoza energentov, bo občutila višje stroške prevoza in proizvodnje, kar lahko vodi do višjih cen za potrošnike in otežuje poslovanje podjetij. Na globalni ravni pa višje cene nafte povečujejo tveganje za recesijo, saj se zvišajo stroški poslovanja in zmanjša potrošnja.
Poleg tega dolgotrajne geopolitične napetosti povečujejo nestabilnost finančnih trgov in negotovost vlagateljev, kar otežuje gospodarsko načrtovanje in lahko vodi v dodatne gospodarske izzive.
Zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu in posledično višje cene nafte tako niso le kratkoročni izziv, ampak lahko dolgoročno ogrozijo stabilnost svetovnega gospodarstva, povečajo inflacijo in zmanjšajo gospodarsko rast. Zato je spremljanje teh dogodkov ključno za pripravo na prihodnje gospodarske izzive, tako v Sloveniji kot po svetu.
