Cene nafte so v torek porasle za več kot en odstotek, potem ko so dosegle najnižjo raven v skoraj štirih letih, zaradi skrbi, da bi ameriške carine lahko zmanjšale povpraševanje in povzročile globalno recesijo.
Terminske pogodbe za brent so se zvišale za 72 centov oziroma 1,1 odstotka na 64,93 dolarja za sodček, medtem ko so pogodbe za ameriško surovo nafto West Texas Intermediate (WTI) porasle za 75 centov oziroma 1,2 odstotka na 61,45 dolarja za sodček.
Do ponedeljka so cene brenta in WTI padle za 14 oziroma 15 odstotkov, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump 2. aprila napovedal “recipročne carine” na celoten uvoz.
Reuters poroča, da so si cene nafte povrnile del teh izgub zaradi kratkoročnega porasta, ki ga je spodbudilo bolj stabilno gibanje na delniških trgih.
“Trg je v zadnjih dneh močno padel, saj se začne upoštevati velik udarec povpraševanju; vendar pa je še vedno zelo nejasno, kako močan bo ta udarec dejansko,” je izjavil Warren Patterson, vodja strategije za surovinske trge pri ING.
Preberite več:
V torkovi opombi ING je navedeno tudi, da tveganja ostajajo, med drugim zaradi Trumpove grožnje z dodatnimi 50-odstotnimi carinami na kitajsko blago, če Kitajska do torka ne ukine povračilnih 34-odstotnih carin.
“Verjetno je, da Kitajska te politike ne bo umaknila. Zato lahko pričakujemo nadaljnjo zaostritev, kar bo še dodatno povečalo zaskrbljenost glede gospodarske rasti in povpraševanja po nafti,” piše v opombi.
