Cene nafte so se v četrtek rahlo zvišale, potem ko so med prejšnjo trgovalno ceno padle za skoraj dva odstotka, saj so vlagatelji ocenjevali morebitno povečanje proizvodnje s strani OPEC+ v kontekstu nasprotujočih si signalov o carinah iz Bele hiše in nadaljevanja jedrskih pogajanj med ZDA in Iranom.
Terminske pogodbe za nafto brent so se podražile za osem centov in znašajo 66,20 ameriškega dolarja (61,80 evra) na sodček, medtem ko se ameriška surova nafta West Texas Intermediate (WTI) trguje za 62,36 dolarja (58,23 evra) na sodček, kar je devet centov več kot dan prej.
Cene so dan prej padle za dva odstotka, Reuters pa je poročal, da naj bi več članic OPEC+ predlagalo, da skupina junija že drugi mesec zapored pospeši povečanje proizvodnje. Agencija se je pri tem sklicevala na tri vire, seznanjene z notranjimi pogovori v OPEC+.
“Čeprav je tržni optimizem včeraj dvignil večino tvegane aktive, je nafta zaradi nesoglasij znotraj OPEC+ zaostajala,” so zapisali analitiki ING v opombi.
Kazahstan, ki proizvaja okoli dva odstotka svetovne nafte in je v preteklem letu večkrat presegel svojo kvoto, je dejal, da bo pri sprejemanju odločitev o ravni proizvodnje pred interesi OPEC+ dal prednost nacionalnim interesom, je v sredo poročal Reuters.
V preteklosti so med članicami OPEC+ že nastopila nesoglasja glede spoštovanja proizvodnih kvot, eno tako nesoglasje pa je leta 2023 privedlo do izstopa Angole iz skupine.
“Nadaljnja nesoglasja med članicami OPEC+ predstavljajo jasen negativni dejavnik, saj lahko privedejo do cenovne vojne,” so opozorili analitiki ING.
Signali, da bi lahko ZDA in Kitajska bili bližje trgovinskim pogajanjem, so dodatno podprli rast cen. The Wall Street Journal je poročal, da naj bi bila Bela hiša pripravljena znižati carine na kitajsko blago do 50 odstotkov, da bi omogočila pogajanja.
Ameriški finančni minister Scott Bessent je v sredo dejal, da trenutne carine v višini 145 odstotkov na kitajske izdelke, ki prihajajo v ZDA, in 125 odstotkov na ameriške izdelke, ki gredo na Kitajsko, niso vzdržne in jih bo treba znižati, preden se začnejo trgovinska pogajanja med državama. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt, pa je kasneje za Fox News izjavila, da enostranskega znižanja carin na kitajsko blago ne bo.
Analitiki družbe Rystad Energy ocenjujejo, da bi dolgotrajna trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko lahko prepolovila letošnjo rast kitajskega povpraševanja po nafti na 90.000 sodčkov na dan (s prvotno ocenjenih 180.000 sodčkov dnevno).
Financial Times je v sredo poročal, da Trump razmišlja tudi o izvzetjih iz carin na uvoz avtomobilskih delov iz Kitajske.
Preberite več:
Dodatni pritisk na cene nafte bi lahko izhajal iz tretjega kroga pogajanj med ZDA in Iranom, ki bo potekal ta konec tedna in se bo nanašal na morebitni dogovor o ponovni uvedbi omejitev za iranski program obogatitve urana. Trgi te pogovore pozorno spremljajo v iskanju znakov zbliževanja ZDA in Irana. Slednje bi lahko vodilo v omilitev sankcij za iransko nafto, kar bi povečalo ponudbo.
ZDA pa so v torek uvedle nove sankcije proti iranskemu energetskemu sektorju, kar je tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva opisal kot “pomanjkanje dobre volje in resnosti” v dialogu s Teheranom.
