V Ljubljani se bo od 1. oktobra podražilo ogrevanje, saj Energetika Ljubljana zvišuje ceno toplote na vročevodu za 9,4 odstotka. To pomeni, da bo letni strošek ogrevanja za dvosobno stanovanje višji za približno 57 evrov, kar je mesečno približno 4,75 evra več. Direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej je na novinarski konferenci pojasnil, da je ta dvig nujen, saj dosedanja cena ni več pokrivala dejanskih stroškov proizvodnje toplote.
Zaradi višjih stroškov energije in poslovanja se tako vračajo na ceno, ki so jo imeli večji del lanskega leta. Variabilni del cene toplote bo narasel s 75,89 evra na megavatno uro na 86,78 evra.
Cilj je razogljičenje in trajnost
Ljubljanski župan Zoran Janković je ob tem poudaril, da ima Ljubljana trenutno eno nižjih cen ogrevanja med večjimi mesti v Sloveniji, s ceno višjo le od Velenja in Celja. Razlika je po njegovih besedah tudi v tem, da ima Velenje termoelektrarno TEŠ, medtem ko v Celju toploto pridobivajo iz sežigalnice odpadkov.
Samo Lozej je izpostavil, da Energetika Ljubljana aktivno dela na razogljičenju proizvodnih virov. Dvema premogovnima blokoma, ki trenutno predstavljata približno 70 odstotkov premoga v lokalni proizvodnji toplote, bodo zamenjali plinsko-parno enoto. Prav tako načrtujejo postavitev biomasnega kotla, kar bo pomembno prispevalo k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida. Ta projekt ima že podporo države in Evropske unije, vključno s kohezijskimi sredstvi, ter pridobljeno gradbeno dovoljenje.
Pomemben del trajnostne strategije je tudi prihodnja izgradnja nove sežigalnice v Ljubljani. Energetika Ljubljana se namerava prijaviti na razpis za državno koncesijo, ki omogoča izkoriščanje odpadkov kot vira energije. Lozej je poudaril, da bo ta projekt pokazal pomen krožnega gospodarstva, kjer se odpadki reciklirajo ali uporabijo kot gorivo za proizvodnjo toplote in elektrike.
V centru Rcero na Barju se že danes reciklira velik del odpadkov, vendar vedno ostaja določen delež, ki ga ni mogoče reciklirati. Ta del odpadkov po evropskih standardih služijo kot gorivo za sežigalnice, ki so po odločitvi EU ogljično nevtralne. To pomeni, da se za take objekte ne plačuje CO2 kuponov, kar pripomore k ohranjanju nižje cene ogrevanja za uporabnike.
Lozej je zagotovil, da bo Ljubljana po izvedbi vseh teh projektov lahko dokončno opustila uporabo premoga, s čimer bo glavni vir toplote postal okolju bolj prijazno ogrevanje.
Mestna občina s še več zelenimi ukrepi
Direktor Javnega holdinga Ljubljana, Krištof Mlakar, je dodal, da poleg energetske preobrazbe na področju ogrevanja v mestu izvajajo tudi druge pomembne ukrepe za trajnost in ogljično nevtralnost. Obnavljajo vozni park mestnih avtobusov z vodikovimi in električnimi vozili ter gradijo ustrezno infrastrukturo, kot so vodikove polnilnice in proizvodnja vodika.
Poleg tega postavljajo polnilnice za električne avtobuse, zgradili pa bodo tudi najsodobnejšo sežigalnico, ki bo iz odpadkov, ki jih večinoma obravnavajo kot “rudnik goriva”, proizvajala energijo na način, ki je skladen z najstrožjimi okoljskimi zahtevami.
Preberite več:
Ljubljana se tako pripravlja na obdobje, ko bo oskrba s toploto bolj okolju prijazna in trajnostno naravnana, čeprav bo za gospodinjstva že od prihajajočega meseca sprememba prinesla višje stroške.
