Stopnja inflacije v evrskem območju je novembra znova narasla in sicer na 2,2 odstotka letno, kažejo podatki evropskega statističnega urada. Po pričakovanjih nekaterih ekonomistov bi rast lahko ostala nespremenjena (na 2,1 %), a se je vendarle nekoliko okrepila, kar ponovno odpira vprašanje, koliko se življenjski stroški približujejo ali celo presegajo prag, ki ga želi stabilizirati Evropska centralna banka (ECB).
Glede na razčlenitev po kategorijah je glavni vzrok za rast cen predvsem skok pri storitvah. Storitve so po letni primerjavi dražje za približno 3,5 odstotka. Hkrati so dražji tudi hrana, alkohol in tobačni izdelki, povprečno za okoli 2,5 odstotka več kot lani.
Manj drastične so bile spremembe pri blagu. Iindustrijsko blago brez energentov se je podražilo le za 0,6 odstotka, energenti pa so se nekoliko pocenili, kar je skupnemu znesku delno zmanjšalo število.
Osnovna inflacija, ki izloči volatile kategorije, kot so energija, hrana, alkohol in tobak, je ostala neokrnjena pri 2,4 odstotka, kar pomeni, da se podražitve ne skrivajo le v spremenljivih komponentah, temveč gre za širši trend.
Da inflacija raste predvsem zaradi storitev, hrane in osnovnih dobrin pomeni, da cenovni udar čutijo najširši sloji prebivalstva. Storitev, ki jih ljudje redno uporabljajo – od frizerskih storitev, zdravstvenih, prevoznih, gostinskih in podobnih – postajajo dražje, kar se številnim prebivalcem pozna v denarnicah.
Za potrošnike to predstavlja realno manjšo kupno moč. Za enako plačo dobijo manj kot prej. Hkrati to pomeni, da bo pritisk na rast plač in druge stroške v gospodarstvu ostal.
Za odločevalce je to opozorilo, da inflacija (še) ni povsem pod nadzorom. Ostaja tveganje, da bodo ljudje začeli občutneje varčevati, gospodarstvo pa bo zaznalo manjšo potrošnje.
Med članicami evroobmočja znatne razlike
Po preliminarnih podatkih za november 2025 je najvišjo stopnjo inflacije zabeležila Estonija (4,7 odstotka), sledita ji Hrvaška (4,3 %) in Avstrija (4,1 %). Na drugi strani lestvice pa je z najnižjo rastjo cen Ciper s samo 0,2 %. Tudi znotraj enotnega evro območja lahko ljudje v različnih državah občutijo inflacijo različno, od skoraj neopazne do precej izrazite.
Eden od dejavnikov, ki je to jesen omejeval rast cen je padec cen energentov, ki še vedno blagodejno deluje na skupni znesek, saj so cene goriv in energije stagnirale ali rahlo padle. A padanje energentov ni dovolj, da bi prevesilo tehtnico, saj je rast cen storitev in hrane prevelika.
Preberite več:
Za gospodinjstva to lahko pomeni, da bo osnovna potrošniška košarica, ki vključuje hrano, storitve in stanovanjske stroške dražja. To bo še posebej občutno za tiste z nižjimi dohodki. Za podjetja pa pomeni, da bodo stroški za energijo, surovine in storitve lahko realno višji, kar utegne vplivati na končne cene in konkurenčnost.
