Blokada Hormuške ožine se na evropskih bencinskih črpalkah že pozna, prava grožnja pa se skriva v surovinah, o katerih se govori manj. Bližnji vzhod nadzoruje okrog 30 odstotkov globalnega izvoza dušikovih, fosfatnih in kalijevih gnojil, velik del tega blaga pa fizično potuje prav skozi ožino, ki je od konca februarja praktično zaprta za tankerski promet.
Cene uree, najbolj razširjenega dušikovega gnojila, so na svetovnih borzah v zadnjem mesecu poskočile za več kot 30 odstotkov, od začetka leta pa za več kot 50 odstotkov. Razlog je neposreden. Zemeljski plin predstavlja 70 do 80 odstotkov stroškov pri proizvodnji dušikovih gnojil, evropske cene plina na referenčnem vozlišču TTF pa so se od začetka vojaških operacij podvojile na okrog 50 evrov za megavatno uro.
Prehrambeni sektor je energetsko izjemno intenziven, energija vstopa v skoraj vsako fazo od obdelave njiv in proizvodnje gnojil do transporta, predelave in distribucije. Po oceni hrvaškega ekonomskega analitika Velimirja Šonjeja, ki jo navaja Poslovni dnevnik, cena nafte Brent pri 120 dolarjih za sod nosi potencial rasti svetovnih cen hrane za 10 do 15 odstotkov. Brent pri 150 dolarjih in več po njegovi oceni prinaša sorazmerno močnejši inflacijski udar, ki se ne ustavi pri hrani, temveč se prej ali slej prelije tudi na druge dobrine.
Zvjezdana Blažić, svetovalka za agroživilsko industrijo, za Poslovni dnevnik opozarja, da se energetski šok postopno širi po celotni prehrambeni verigi. Cene hrane se odzivajo z zamikom več mesecev, ko se višji stroški proizvodnje in transporta začnejo prenašati na potrošniške cene. Ravno cena gnojil je po njeni oceni eden od zanesljivejših kazalnikov prihodnje inflacije hrane.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) v marčevskem poročilu ocenjuje, da so dobave utekočinjenega naftnega plina (LPG) in nafte iz regije Perzijskega zaliva praktično zastale, kar že sili petrokemične obrate po svetu k zmanjševanju proizvodnje polimerov. Evropska skladišča plina so pri 39,2 odstotka zasedenosti, kar je daleč pod lanskimi 52 odstotki v istem obdobju in pomeni, da bo poletna polnilna sezona zahtevala izjemno intenzivne nabave.
Prenos cen nafte prek svetovnih cen kmetijskih surovin na maloprodajne cene hrane je, kot ugotavlja Šonje, izjemno zapleten proces, ki vključuje togosti in časovne zamike. Države lahko s subvencijami ali nadzorom cen energentov ublažijo udar, zlasti če je kratkotrajen. Blažićeva poudarja, da se geopolitična nestabilnost ne sme zlorabiti za neupravičeno dvigovanje cen v katerem koli delu oskrbne verige, in zagovarja okrepljen nadzor nad oblikovanjem cen, večjo preglednost ter ciljane davčne in regulacijske ukrepe.
Če bodo cene nafte in plina ostale na sedanjih ravneh več mesecev, se bo po izkušnjah iz energetske krize 2022 in 2023 Evropa valu dražje hrane težko izognila.
En odgovor
Hrana bo na žalost še dražja.