Novembrska letna inflacija v evrskem območju se je ustalila pri 2,1 %, kažejo najnovejši podatki Evropskega statističnega urada. To pomeni, da rast cen življenjskih potrebščin med letom ni občutno pospešila, čeprav gospodinjstva še vedno čutijo vpliv podražitev v določenih segmentih potrošnje. V celotni Evropski uniji (vključno z državami, ki niso v evroobmočju) pa je bila inflacija 2,4 %.
Podatki so novembra stabilni v primerjavi z oktobrom, ko je bila inflacija v evrskem območju ocenjena pri 2,1 % in se je od začetka letošnjega leta gibala med 1,9 % in 2,2 %. To kaže, da se trend umirjanja rasti cen stopnjuje, čeprav posamezne članice EU še vedno beležijo precej višje stopnje rasti cen od povprečja.
Pri oblikovanju letne stopnje inflacije v evrskem območju imajo najpomembnejši vpliv nekatere ključne skupine potrošniških cen:
- Storitve najbolj vplivajo na skupno inflacijo, pri čemer so se njihove cene v povprečju zvišale precej bolj kot druge kategorije;
- Hrana, alkohol in tobak – rast cen je še zmeraj močna in ostaja pomemben dejavnik gibanja skupne inflacije;
- Neenergetsko industrijsko blago – dražji izdelki, ki jih potrošniki kupujejo vsakodnevno;
- Energija – letos je prispevek k inflaciji na letni ravni nekoliko nižji, vendar še vedno pomemben.
Te štiri skupine tvorijo jedro potrošniške košarice, ki jo Eurostat spremlja z indeksom HICP (Harmonised Index of Consumer Prices), standardnim kazalcem inflacije v EU državah.
Evropska unija ostaja nad povprečjem evrskega območja
Če gledamo širšo sliko, je povprečna inflacija v EU (vseh 27 držav) novembra znašala 2,4 %, kar je rahlo nižje kot prejšnji mesec, a še vedno nekoliko nad vrednostjo v evrskem območju. To pomeni, da nekatere države izven evroobmočja še vedno doživljajo nekoliko hitrejšo rast cen.
Med članicami unije je raznolikost velika. Najnižjo inflacijo so novembra zabeležile:
- Ciper – samo 0,1 %,
- Francija – 0,8 %,
- Italija – 1,1 %.
Po drugi strani pa so nekatere države še vedno daleč nad povprečjem:
- Romunija – 8,6 %,
- Estonija – 4,7 %,
- Hrvaška – 4,3 %.
To kaže, da kljub stabilizaciji cen v povprečju obstajajo močna regionalna in strukturna odstopanja, ki jih enotni statistični kazalci delno prikrivajo.
Zakaj se inflacija umirja?
Če primerjamo današnje podatke s preteklim letom, se zdi, da se inflacija počasi vrača k cilju Evropske centralne banke (ECB), ki je okoli 2 % na letni ravni. Uvedba stroškov za energijo, spremembe v dobavnih verigah in vpliv globalnih cen surovin so bile v preteklih letih ključne gonilne sile cenovnih pritiskov, danes pa se ti sicer še vedno čutijo, a so bolj razpršeni po različnih panogah.
Raven 2,1 % pomeni, da se življenjski stroški še vedno zvišujejo, vendar nekoliko bolj počasi kot v obdobjih visoke inflacije, ki smo jih spremljali v preteklih letih. To je lahko ta trenutek olajševalna novica za gospodinjstva, zlasti za tiste z nižjimi dohodki, ki občutijo podražitve hrane, energije ali stanovanjskih storitev bolj kot drugi.
V Sloveniji je stanje nekoliko drugačno. Po podatkih državnega statističnega urada so se cene življenjskih potrebščin novembra zvišale za 2,3 % na letni ravni, kar je nekoliko nad povprečjem evrskega območja. To vključuje podražitve v storitvah, blagu in vsakodnevnih stroških.
Če primerjamo podatke:
- Evroobmočje: 2,1 % inflacija – stroški rastejo počasi, a zanesljivo;
- EU kot celota: 2,4 % – nekoliko višje;
- Slovenija: 2,3 % – nad povprečjem evra
Večina cen se še vedno dviguje, a ne tako hitro kot pred leti, ko je inflacija dosegala dvoštevilčne odstotke. Za potrošnike je to lahko znak, da se gospodarski pritisk nekoliko znižuje, čeprav zviševanje cen še ni popolnoma ustavljeno.
Preberite več:
Rast cen storitev odraža večje stroške dela in rast najemnin, povečanje cen hrane pa pogosto sledi globalnim trendom v kmetijstvu in transportu.
