Centralna banka Kanade se je odločila, da bo referenčno obrestno mero ohranila pri 2,75 odstotka, da bi se zaščitila pred morebitnim upočasnjevanjem svetovnega gospodarstva, ki bi ga lahko povzročile ameriške carine.
Guverner Banke Kanade, Tiff Macklem, je izjavil, da odločitev o nespremenjeni obrestni meri temelji na negotovi trgovini z ZDA.
“Vsi spremljajo dnevna sporočila iz Bele hiše in vidijo, kako nepredvidljiva je ameriška trgovinska politika. V takšni situaciji, polni negotovosti, moramo biti previdni,” je dejal Macklem, poroča Financial Times.
Po tej odločitvi je kanadski dolar med jutranjim trgovanjem pridobil približno 0,5 odstotka v primerjavi z ameriškim dolarjem. Macklem je opozoril, da bi lahko v primeru obsežnejših carin prišlo do zvišanja cen, saj bi številni izdelki postali dražji.
“Nočemo, da bi Kanadčane začelo skrbeti zaradi dolgoročne inflacije, a obstaja meja, do katere lahko ukrepamo,” je dejal guverner.
Kanadski analitiki ocenjujejo, da negotovost ostaja zelo visoka in da ni pričakovati večje jasnosti glede trgovinskih odnosov z ZDA pred koncem zveznih volitev v Kanadi, ki bodo potekale 28. aprila. Ameriške carine predstavljajo osrednjo skrb za volivce.
Preberite več:
Odločitev o ohranitvi obrestne mere je bila tesna, ekonomisti pa so opozorili, da 32 odstotkov anketiranih podjetij pričakuje recesijo v prihodnjem letu, kar je občutno povečanje v primerjavi s 15 odstotki v prejšnjem četrtletju. Odločitev o nespremenjeni meri prihaja v času, ko inflacija v Kanadi še naprej ostaja v ciljnem razponu med enim in tremi odstotki. Po podatkih kanadskega statističnega urada je inflacija marca znašala 2,3 odstotka, v primerjavi z 2,6 odstotka februarja.
Padec je večinoma posledica nižjih cen turističnih aranžmajev in goriva. Istočasno je bilo marca izgubljenih 33.000 delovnih mest, kar predstavlja največji upad zaposlenosti od januarja 2022. Stopnja brezposelnosti se je rahlo zvišala – s 6,6 odstotka februarja na 6,7 odstotka marca.
