Obvezno cepljenje goveda in drobnice proti bolezni modrikastega jezika je v Sloveniji znova odprlo občutljivo razmerje med državo, veterinarji in rejci. Medtem ko veterinarska stroka opozarja na nujnost pravočasnega cepljenja zaradi preprečevanja ponovnega izbruha bolezni, del rejcev vse glasneje opozarja na visoke stroške storitve, ki jih morajo v celoti kriti sami.
Povod za obvezno cepljenje je bil lanski izbruh bolezni serotipa 8, ki je povzročil povečan pogin predvsem drobnice. Država je zato zagotovila cepivo, strošek njegove aplikacije pa je prepustila trgu. Prav tu se je zataknilo. Rejci opozarjajo, da so cene cepljenja bistveno višje kot pri prejšnjih kampanjah in da zanje predstavljajo pomembno dodatno finančno breme.
Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin poudarjajo, da je cepljenje edini učinkovit preventivni ukrep. Vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali Damjana Grobelšek opozarja, da je odgovornost za pravočasno cepljenje na rejcih. Ovce morajo biti cepljene najkasneje do 24. aprila, govedo in koze pa morajo prvi odmerek prejeti do 3. aprila, saj je potreben še drugi odmerek v razmaku treh tednov. Živali, namenjene zakolu pred tem datumom, cepljenja ne potrebujejo.
Kljub temu je odziv rejcev v prvih tednih skromen. Prvi odmerek je prejelo le sedem odstotkov govedi, pri drobnici pa precepljenost ostaja med enim in dvema odstotkoma. Veterinarji opozarjajo, da lahko odlašanje povzroči težave v marcu, ko cepljenja morda ne bo več mogoče izvesti pravočasno.
Rejci izpostavljajo cene, zbornica očitke zavrača
Po njihovih navedbah se strošek cepljenja na žival giblje med štirimi in sedmimi evri, poleg tega pa morajo plačati še prihod veterinarja, ki lahko znaša od 25 do 50 evrov na kmetijo. V Delu rejcev zato predlagajo, da bi država, tako kot cepivo, krila tudi strošek cepljenja ali pa vsaj uvedla enotno ceno storitve. Zahtevajo tudi kritje morebitne škode zaradi stranskih učinkov cepljenja in možnost, da bi cepljenje po opravljenem usposabljanju izvajali sami.
Veterinarska zbornica očitke o napihnjenih cenah zavrača. Predsednik zbornice Tomo Wankmüller poudarja, da gre za tržno dejavnost, pri kateri zbornica nima pristojnosti določanja cen. Pojasnjuje, da cene temeljijo na obsegu dela, porabljenem času in terenskih razdaljah, pri čemer so jih v nekaterih ambulantah zgolj uskladili z inflacijo in novo, po 15 letih posodobljeno ceno režijske ure veterinarja.
Po njegovih izračunih znaša cena cepljenja na žival okoli 5,15 evra, prihod na gospodarstvo pa približno 22 evrov, pri čemer se cene na terenu sicer razlikujejo. Po njegovem mnenju rejci v prvih tednih predvsem zbirajo ponudbe, kar je razumljivo, a jih poziva, naj z odločitvijo ne odlašajo predolgo.
Uprava za varno hrano ob tem poudarja, da država cen veterinarskih storitev ne more regulirati in da je podobna ureditev tudi v drugih državah, na primer v Belgiji, kjer je cepljenje obvezno, a le delno sofinancirano. Cepljenje se izvaja izključno z registriranimi cepivi, ki imajo dovoljenje za uporabo v EU, zato sistemsko kritje morebitnih stranskih učinkov ni predvideno.
Spor okoli cepljenja proti modrikastemu jeziku tako ne razkriva le razhajanj glede cen, temveč tudi širše vprašanje delitve odgovornosti med državo in kmetijskim sektorjem. Medtem ko stroka opozarja na nujnost preventive, rejci vse glasneje opozarjajo, da se nova bremena v kmetijstvu nalagajo brez ustreznih varovalk. Če kompromisa ne bo, napovedujejo tudi proteste.
