Spremembe Zakona o cestninjenju, ki jih je vlada poslala v parlamentarno obravnavo, so po oceni Podnebnega sveta v jasnem razkoraku z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN). Opozorilo ni proceduralna opomba, temveč vsebinska kritika, saj predlagana ureditev po mnenju sveta spregleda enega ključnih vzvodov podnebne politike, tj. cenovno naslovitev zunanjih stroškov cestnega tovornega prometa.
Podnebni svet izpostavlja predvsem dejstvo, da je vlada zakon sprejela brez predhodnega posvetovanja s strokovnim telesom, čeprav gre za ukrep z neposrednimi posledicami za emisije CO₂, kakovost zraka in prometno politiko. NEPN namreč predvideva uvedbo posebne pristojbine za zunanje stroške emisij CO₂ v tovornem prometu, a predlog sprememb Zakona o cestninjenju te obveznosti ne vključuje. To po oceni sveta pomeni odmikanje od že sprejetih nacionalnih ciljev in časovnic.
Številke so zgovorne
Cestni tovorni promet v Sloveniji letno povzroča več sto milijonov evrov zunanjih stroškov. 154 milijonov evrov zaradi emisij CO₂, 209 milijonov evrov zaradi onesnaževanja zraka in 78 milijonov evrov zaradi hrupa. Ko se temu prištejejo še stroški prometnih nesreč in zastojev, skupni račun preseže pol milijarde evrov letno. V tem kontekstu je argument o “preobremenjevanju gospodarstva” s cestninami težko vzdržen.
Po izračunih sveta bi uvedba ustrezne CO₂-pristojbine lahko v proračun letno prinesla okoli 70 milijonov evrov dodatnih prihodkov, pri čemer bi pomemben delež prispevali tranzitni tovornjaki iz tujine. Vpliv na končne cene za potrošnike bi bil omejen, enkraten inflacijski učinek pa bi tudi ob podvojitvi cestnin ostal pod enim odstotkom. Razmerje med stroški in koristmi je tako izrazito v prid ukrepu.
Primerjava s sosednjimi državami dodatno slabi argumente proti strožji ureditvi. Avstrija in Madžarska v cestninah bistveno bolj upoštevata zunanje stroške in svojo tranzitno lego izkoriščata kot fiskalni in okoljski instrument. Slovenija z relativno nizkimi cestninami de facto subvencionira tranzitni promet, hkrati pa nosi okoljske in zdravstvene posledice.
Podnebni svet ne ostaja le pri kritiki
V razpravi o programu dela za leto 2026 poudarja potrebo po bolj sistematičnem povezovanju prometne, energetske in podnebne politike ter po večji dostopnosti podatkov. Predlagana vzpostavitev javno dostopne podnebne podatkovne platforme bi po njihovem mnenju izboljšala kakovost javne razprave in zmanjšala prostor za politična poenostavljanja.
Posebno pozornost namenjajo tudi časovnim neskladjem pri izstopu iz premoga in financiranju zapiranja Premogovnika Velenje, kjer po njihovem mnenju še vedno ni jasnih odgovorov o dolgoročni javnofinančni vzdržnosti.
Preberite več:
Podnebni cilji niso deklaracija, temveč zaveza. Če se začnejo raztapljati že pri cestninah, je vprašanje, kje se bo politika ustavila.
