Čezmejno pošiljanje odpadkov je eno najbolj občutljivih področij okoljskega nadzora v Evropski uniji. Na stičišču okoljskih pravil, gospodarskih interesov in mednarodne trgovine se namreč pogosto pojavljajo poskusi obvodov zakonodaje. V Sloveniji so v letu 2025 nadzor nad tem področjem izvajali okoljski inšpektorji Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in energijo v sodelovanju s Finančno upravo in Policijo.
Podatki kažejo, da nadzorni mehanizmi delujejo, hkrati pa razkrivajo, da nezakonite prakse niso izginile.
Nadzori v Sloveniji niso potekali izolirano. Izvajali so se v okviru evropske mreže IMPEL (European Union Network for the Implementation and Enforcement of Environmental Law), ki povezuje države članice EU pri usklajenem nadzoru nad izvajanjem okoljske zakonodaje. Slovenija je sodelovala v projektu Enforcement Actions, ki omogoča skupne nadzorne akcije in neposredno izmenjavo informacij.
Takšen pristop je ključen, saj se nezakoniti tokovi odpadkov praviloma ne ustavijo na državni meji.
Kje so potekali nadzori in kaj so nadzorniki preverjali
Inšpektorji so nadzor izvajali na mejnih prehodih, avtocestnih kontrolnih točkah, nekdanjih cestninskih postajah ter v Luki Koper, ki je ena najpomembnejših logističnih točk v državi. Pri posameznih akcijah so sodelovali tudi pristojni organi iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške.
Prav sodelovanje s sosednjimi državami se je izkazalo za enega ključnih dejavnikov večje učinkovitosti nadzora.
Pri pregledih so inšpektorji skupaj z uslužbenci Fursa in policisti preverjali, ali pošiljke odpadkov spremlja ustrezna dokumentacija v skladu z evropsko zakonodajo, ali se dejanska vsebina ujema s podatki v dokumentih ter ali je izvoz v posamezne države sploh dovoljen.
Posebna pozornost je bila namenjena pošiljkam v države zunaj OECD, kjer so pravila strožja ali pa je izvoz določenih vrst odpadkov povsem prepovedan.
Številke povedo več kot besede
V letu 2025 je bilo izvedenih 67 skupnih nadzornih akcij, 52 na cestnih in mejnih kontrolnih točkah ter 15 v Luki Koper. Skupno je bilo pregledanih več kot 2500 vozil, v 523 primerih pa so bile predmet nadzora pošiljke odpadkov.
Ugotovljenih je bilo 12 nezakonitih pošiljk, kar na prvi pogled predstavlja majhen delež, vendar gre pogosto za pošiljke z večjo okoljsko in finančno težo.
Problematične vrste odpadkov
Največ nepravilnosti je bilo ugotovljenih pri pošiljkah odpadne električne in elektronske opreme, med drugim odpadnih kompresorjev in elektromotorjev. Sledile so pošiljke mešane odpadne plastike, odpadnega tekstila in v enem primeru onesnaženega odpadnega lesa.
Večina nezakonitih pošiljk je bila odkrita prav v Luki Koper, kar potrjuje pomen pristanišča kot ključne nadzorne točke.
Najpogostejši razlogi za nepravilnosti so bili neskladje med dokumentacijo in dejansko vsebino pošiljk, izvoz odpadkov v države, kjer to ni dovoljeno, ter poskusi, da bi se odpadki prikazali kot rabljeno blago.
Prav slednja praksa je v evropskem prostoru dobro znana in predstavlja eno večjih sivih con v nadzoru nad tokovi odpadkov.
Slovenski sistem nadzora nad čezmejnim pošiljanjem odpadkov deluje razmeroma učinkovito, zlasti kadar je podprt z mednarodnim sodelovanjem. Hkrati pa podatki jasno opozarjajo, da poskusi obvodov zakonodaje ostajajo realnost.
