Evropski industrijski vrh v Antwerpnu je znova odprl vprašanje konkurenčnosti evropske proizvodnje. Sporočilo več kot 500 predstavnikov industrije in politike je bilo jasno: brez močne industrijske baze ni varne in odporne Evrope. Med udeleženci je bil tudi predsednik uprave Cinkarna Celje Aleš Skok, ki je izpostavil konkretne izzive, s katerimi se sooča kemijska industrija.
Evropska podjetja se po njegovih besedah soočajo z vztrajno visokimi stroški energije, regulatorno nepredvidljivostjo in nelojalno konkurenco iz tretjih držav. To ni več abstraktna razprava o industrijski politiki, temveč vprašanje investicijskih odločitev in ohranjanja delovnih mest.
Antidumping na papirju, pritisk v praksi
Posebej občutljivo je področje uvoza titanovega dioksida iz Kitajske. EU je uvedla antidumpinške dajatve, vendar po mnenju industrije učinek ni tak, kot je bilo pričakovano. Skok opozarja, da so kitajski proizvajalci del tarif absorbirali ali prilagodili cene, hkrati pa našli obvode prek tretjih trgov.
Kot primer izpostavlja področje masterbatchev, kjer se pigment z visoko vsebnostjo titanovega dioksida vgrajuje v polimere zunaj EU in nato posredno vstopa na evropski trg brez antidumpinških carin. Količine takšnega uvoza po navedbah industrije hitro rastejo.
To pomeni, da formalni zaščitni mehanizmi ne zagotavljajo dejanske zaščite pred cenovnim pritiskom.
Stroški energije in CO₂
Drugi ključni problem so stroški energije in emisijskih kuponov. Energetsko intenzivne panoge, kot je kemijska industrija, so neposredno izpostavljene visokim cenam elektrike in CO₂ kuponov, ki se gibljejo okoli 70 do 90 evrov na tono.
| Ključni izziv | Vpliv na industrijo |
| Visoke cene energije | pritisk na marže |
| CO₂ kuponi | višji proizvodni stroški |
| Antidumping obvodi | izguba tržnega deleža |
| Regulativna negotovost | odlog investicij |
V takšnem okolju se investicijske odločitve težje sprejemajo. Denis Jahić iz družbe AquafilSLO je opozoril, da visoki stroški energije in birokratske obremenitve slabijo konkurenčnost evropske industrije, medtem ko konkurenti zunaj EU delujejo v drugačnih regulativnih pogojih.
Evropski okvir, slovenska realnost
Antwerpenska deklaracija, ki jo podpira več kot 1.300 podjetij in organizacij, poziva k nujnim ukrepom na področju energije, trgovinske zaščite in financiranja industrijskih naložb. Prisotnost vodilnih evropskih politikov kaže, da se zavedanje o krizi konkurenčnosti poglablja.
Za Slovenijo je razprava posebej relevantna. Industrija ostaja pomemben del izvoza in ustvarjene dodane vrednosti. Če se energetski in trgovinski pogoji ne izboljšajo, obstaja tveganje nadaljnjega zapiranja obratov in selitve proizvodnje.
Preberite več:
Sporočilo iz Antwerpna je torej širše od politične deklaracije. Za podjetja, kot je Cinkarna Celje, pa gre za dolgoročno vzdržnost poslovnega modela. Odločitev o prihodnjih naložbah bo v veliki meri odvisna od tega, ali bo evropska industrijska politika uspela zagotoviti konkurenčne pogoje.
