Čiščenje stavb je ena od tistih temeljitih, rednih in profesionalnih storitev, ki je ključna za udobje, zdravje in varnost v poslovnih in javnih prostorih. V panogi (81.210) Splošno čiščenje stavb se združujejo storitve, ki skrbijo za notranjost in okolico objektov, od poslovnih prostorov do stanovanjskih stavb. Po statističnih podatkih je to panogo v Sloveniji mogoče opredeliti z več kot 2.500 aktivnimi podjetji, ki skupaj ustvarjajo več sto milijonov evrov prihodkov in zaposlujejo več tisoč ljudi.
Da bi bolje razumeli to dejavnost, njene realne izzive in priložnosti, smo se pogovarjali s Sašom Ošlajem, direktorjem podjetja Lipko, ki že več kot desetletje deluje v tej panogi. Njegove izkušnje dobro osvetljujejo resnično sliko panoge v slovenskem in širšem evropskem prostoru.
Kaj sploh je panoga čiščenja stavb?
Splošno čiščenje stavb zajema osnovno čiščenje notranjih prostorov, pisarn, poslovnih objektov, industrijskih prostorov in stanovanjskih kompleksov. Gre za temeljno storitev, ki podjetjem in javnim institucijam omogoča higieno, urejenost in varno delovno okolje.
Medtem ko se specializirane čistilne dejavnosti (npr. čiščenje oken, vozil ali industrijskih objektov) klasificirajo pod druge podskupine, je ta osnovna definicija izhodišče za celotno panogo.
V Sloveniji je torej čiščenje stavb razmeroma širok pojem, ki vključuje storitve, ki jih vsakodnevno potrebujemo v pisarnah, trgovinah, večstanovanjskih objektih in javnih ustanovah.
Slovenski trg čiščenja
Slovenski trg čiščenja je v letu 2025 ocenjen na okoli 365,5 milijona evrov, kar vključuje splošno čiščenje, pa tudi povezane storitve. Ta sektor je v letih 2020–2025 beležil letno rast okoli 4,9 %, kar kaže na stabilno povpraševanje in širitev dejavnosti. Podjetij, ki delujejo v tem sektorju, je več kot 2.500, zaposlujejo pa okoli 7.700 ljudi.
Panoga je tako pomemben del storitvenega gospodarstva v Sloveniji, čeprav ne s tako velikim obsegom kot nekatere druge storitvene dejavnosti, pa kljub temu predstavlja stabilno delovno okolje in možnost rasti.
Po statističnih podatkih Statističnega urada so storitve čiščenja del širše kategorije “storitve stavb in urejanja okolice”, ki so v zadnjih letih beležile rast obsega del in vrednosti storitev, kar odraža povpraševanje podjetij in organizacij po kakovostnih zunanjih izvajalcih
Panoga skozi oči izvajalcev
Podjetje Lipko, ki že 11 let deluje v pomurski regiji, je odličen primer podjetja, ki to dejavnost izvaja v praksi. Direktor Sašo Ošlaj pojasnjuje, da je njihovo osnovno poslanstvo upravljanje odnosov in profesionalno čiščenje, pri čemer so naročniki predvsem javne institucije in zasebna podjetja.
Poudarja, da je večina strank rezultat same prepoznavnosti in kakovostne izvedbe. “Na začetku smo vlagali v spletno oglaševanje, zdaj pa se veliko zanašamo na priporočila in prepoznavnost,” pravi Ošlaj za panogo, kjer sta osebni stik in zaupanje zelo pomembna.
Največji uspeh in izzivi panoge
Kot največji uspeh v podjetju Ošlaj izpostavlja širitev na nove trge in sodelovanje pri čiščenju večjih objektov v Prekmurju. Pri tem izpostavi tudi profesionalno ekipo, ki vsakodnevno skrbi za redno čiščenje poslovnih prostorov in večstanovanjskih objektov.
Kljub temu pa glavni izzivi ostajajo enaki za večino podjetij v panogi: pomanjkanje delovne sile in nestabilno gospodarsko okolje, ki ga povzročajo spremembe zakonodaje in ekonomskih pogojev. “Z vsakim ukrepom vlade se ne strinjamo, a se moramo prilagajati. Pomembno je pridobiti zaupanje strank s profesionalno izvedbo in ohranjati aktualno delovno silo,” opozarja Ošlaj.
Takšni izzivi so v tej panogi pogosti, saj kakovost storitev v veliki meri temelji na usposobljenih delavcih in stabilnih delovnih pogojih.
Investicije in tehnološki razvoj
Tudi inovacije v tej panogi niso redke. Podjetje Lipko je v zadnjih letih investiralo v novejšo opremo, vključno z dvigalom za čiščenje na višinah in profesionalno zaščitno opremo. Ošlaj poudarja, da je mlada, motivirana ekipa in dobra oprema ključna konkurenčna prednost.
Takšne investicije omogočajo izvajanje zahtevnejših čiščenj in širjenje spektra storitev, tudi na področja, ki zahtevajo posebne postopke ali opremo.
Evropski trg čiščenja
Če panogo razširimo izven meja Slovenije, postane jasno, da je čiščenje stavb velik del evropskega gospodarstva. Po podatkih IBIS-ovih analitikov naj bi evropski trg čiščenja storitev v letu 2025 znašal okoli 166 milijard evrov, pri čemer sektor zaposluje približno 5 milijonov ljudi in vključuje okoli 480.000 podjetij po vsej EU.
Ti podatki kažejo, da je panoga v Evropi veliko večja od posameznih lokalnih tržišč in hkrati precej razpršena, saj prevladujejo majhna in srednja podjetja. Povpraševanje po čiščenju se povečuje predvsem zaradi večje pozornosti do higiene, regulativnih standardov in rasti poslovnih prostorov po EU.
Pomembno je tudi omeniti, da nekateri trgi v Evropi bistveno presegajo povprečje. Nemčija, Francija, Italija in Španija imajo največje deleže v skupnem prihodku panoge, pri čemer Nemčija dosega preko 34,8 milijarde evrov letnega obrata, kar kaže na velikost in raznolikost trga.
Tudi v regiji srednje in vzhodne Evrope panoga raste. Hrvaški trg čiščenja je npr. ocenjen na približno 330,9 milijona evrov prihodkov leta 2025, s skoraj 3.000 podjetji in več kot 14.000 zaposlenimi, kar kaže na tržne razsežnosti, podobne slovenskim, vendar z nekoliko večjim obsegom poslov.
Čeprav so številke spodbudne, ima panoga pred seboj več izzivov:
- kakovostno usposabljanje kadrov,
- digitalizacija in uvedba tehnoloških rešitev,
- povečanje vrednosti storitev,
- večja prepoznavnost in profesionalizacija storitev.
Po besedah Ošlaja je ključno, da podjetja ohranjajo likvidnost in stabilnost, kar omogoča vlaganja v opremo in ljudi, “Predvsem mora podjetje imeti likvidnost, ki jo pokrije tudi v primeru slabših obdobij – recimo odpovedi bolniških itd.”
Preberite več:
Na vprašanje, kaj bi svetoval mladim podjetnikom, pa Ošlaj odgovarja z iskrenim pogledom: “Podjetništva se ne moreš naučiti, ampak ga moraš čutiti. Ostanite nasmejani – tudi če je večina teh nasmehov na začetku lažnih. Samo tako boste prestali prve izzive.” Tak pristop je v tej panogi ključnega pomena, saj je delo pogosto dinamično, fizično zahtevno in odvisno od zaupanja strank.













2 Odgovora
Panoga, ki jo opaziš šele, ko ni nikogar. 365 milijonov letnega prometa, skoraj 5-odstotna rast – ni slabo za dejavnost, o kateri nihče ne govori. Kar je zanimivo v tabeli: majhni s.p.-ji imajo včasih 90-odstotne marže, večja podjetja komaj 5. Logično – ko začneš zaposlovati, ti stroški dela požrejo skoraj vse. Pomanjkanje kadra, ki ga omenja Ošlaj, bo ta razkorak samo povečevalo.
2.500 podjetij za 7.700 zaposlenih – to je povprečno tri ljudi na firmo. Tipična zgodba malega podjetništva, kjer lastnik dela skupaj z ekipo. Ošlaj ima prav, da se podjetništva ne moreš naučiti iz knjig. V tej panogi še posebej ne – stranke ohranjaš z zaupanjem, ne z marketingom.