Na 30. podnebni konferenci Združenih narodov (COP30) v brazilskem Belemu je največje presenečenje osnutka dogovora ravno tisto, kar je bilo pričakovano – in hkrati ključno. V novem osnutku, imenovanem „Mutirão“, ni nobene omembe jasne strategije ali časovnice za opuščanje fosilnih goriv. Za številne države pa je to prevelik kompromis in celo korak nazaj.
Več kot 30 držav z vsega sveta, med njimi tudi Slovenija, nasprotuje temu osnutku. Po poročanju medijev so te države poslale pismo z opozorilom, da brez jasne poti prehoda od nafte, plina in premoga k bolj trajnostnim gorivom ne morejo podpreti dogovora.
Zakulisje napetih pogajanj
Zanimivo je, da je v prejšnjih pogajanjih (v začetnih verzijah osnutka) obstajala možnost za vzpostavitev globalnega načrta za opuščanje fosilnih goriv. A po besedah diplomatskih virov so pod pritiskom naftnih držav, kot so Saudova Arabija, Rusija in celo Indija, iz besedila izginile konkretne zaveze o določenih fosilnih gorivih.
Analitiki, kot je organizacija 350.org, opozarjajo, da je osnutek brez jasno izpostavljenega odstavka o fosilnih gorivih “strukturalno neustrezen”. Po njihovem mnenju brez konkretnega načrta prehoda ostane ključen dejavnik podnebne krize – raba fosilnih goriv – zanemarjen, kljub retoriki o pravičnem prehodu.
Med podpisniki pisma nasprotovanja pa so nekatere izjemno vplivne države: po Guardianu gre za koalicijo več kot 80 držav, ki zahtevajo vključitev načrta. To vključuje državnike iz Evrope, Latinske Amerike, Azije in otoških držav, ki poudarjajo, da brez zaveze ne more biti verodostojnega dogovora.
Geopolitični položaj in težave
Brazilija, kot gostiteljica COP30, se je znašla v neprijetnem položaju. Na eni strani predsednik Lula da Silva podpira vizijo odločne zamenjave energetske strukture, na drugi pa mora uravnotežiti interese držav, ki so odvisne od fosilnih goriv. Politico poroča, da je Lula že napovedal, da bo vizijo za opuščanje fosilnih goriv prenesel tudi na naslednje velike globalne forume, kot je G20.
Po drugi strani so države, ki nasprotujejo, izrazile močan odpor, saj bi prehod lahko ogrozil njihove energetske prihodke. Napetosti opozarjajo, da so na COP30 še vedno močna nesoglasja med bogatimi razvitimi državami, državami izvoznicami fosilnih goriv in tistimi, ki so zaradi podnebnih sprememb najbolj ranljive.
Kritike okoljevarstvenikov in EU
Okoljske organizacije – od Greenpeaca do 350.org – glasno opozarjajo, da osnutek brez fosilnih goriv ni le premalo ambiciozen, ampak tudi moralno neustrezeno. Po njihovem mnenju mora pravičen in enakopraven prehod vključevati tudi konkretne ukrepe za opustitev nafte, plina in premoga, ne pa le simbolična poročila. V nasprotnem primeru bo COP30 zapisan kot zamudna konferenca.
Evropska unija je pred začetkom COP30 dala jasno stališče. Svet EU je v svojih sklepih poudaril potrebo po opuščanju subvencij za fosilna goriva in podporo pravičnemu prehodu, ki ne bo pustil nikogar na cedilu.
V praksi pa je, ko je prišlo do osnutka, izbruhnil razkorak med ambicijami EU in realnostjo. Nekatere države so bile pripravljene celo zavrniti dogovor, če načrta ne bo, kar pa je politično tveganje, ki lahko razdrobi konsenz.
Slovenija je med državami, ki so jasno zahtevale vključitev načrta. Čeprav nismo naftna država, imamo tudi v Sloveniji geopolitično odgovornost in moralni interes, da svetovni prehod tudi uresničimo. Z nasprotovanjem osnutku brez fosilnih goriv Slovenija kaže, da želi aktivno sodelovati v globalni strukturi pravičnega prehoda.
Če bo Sloveniji uspelo uskladiti svoje stališče z drugimi članicami EU in državo gostiteljico, lahko to pomeni resen politični pritisk. Vendar pa v dialogu z državami, ki imajo olje in plin, ni prostora za kompromis, če želimo ostati na avtocesti podnebnih ciljev.
Preberite več:
COP30 v Belemu bi lahko bil prelomnica. A osnutek, ki ga je predstavila Brazilija, ne sledi tej viziji. Brez načrta, brez časovnice in brez zaveze, ki jo je podprlo več kot 80 držav, ostaja vprašanje: ali bo konferenca uspela ali razočarala? Če v končnem dokumentu ne bo jasne strategije, bodo države, okoljevarstveniki in civilna družba s pravico trdili, da je COP30 razočaral.
