Mednarodni denarni sklad je zaključil redno posvetovanje s Črno Goro z jasnim sporočilom: po močnem okrevanju od pandemije mora gospodarstvo prilagoditi ritem. Rast upada, primanjkljaj narašča, strukturni izzivi pa zahtevajo hitre reforme.
Črnogorsko gospodarstvo, ki je med letoma 2021 in 2023 raslo povprečno devet odstotkov letno, je upočasnilo na 3,2 odstotka v letu 2024 in nadaljuje podobno tudi v letošnjem letu. Dramatičen padec dinamike ni posledica krize – prej vračanja k realnejšim parametrom po izjemno ugodnih pokoronskih okoliščinah.
To, kar smo videli v obdobju 2021–2023, je bila kombinacija globalnega okrevanja turizma ter prihoda premožnih priseljencev. Teh dejavnikov ni več. Mednarodni turistični promet se je upočasnil, število nočitev tujih gostov pa je v letu 2024 upadlo za pet odstotkov.
Primanjkljaj narašča, dolg čaka
Fiskalni trendi skrbijo. Potem ko je javni dolg med koncem leta 2020 in letom 2024 padel za 48 odstotnih točk BDP – zahvaljujoč visoki rasti in inflaciji – fiskalna situacija spet slabi. Primanjkljaj splošne države se je povečal z 2,9 odstotka BDP v letu 2024 na predvidenih 3,6 odstotka letos.
Brez novih ukrepov MMF napoveduje, da bi lahko primanjkljaj presegel štiri odstotke do leta 2030. Razlog: staranje prebivalstva, rastoče zdravstvene potrebe, stroški obrambe. Posledica bi bil postopen dvig razmerja javnega dolga do BDP na približno 65 odstotkov do konca desetletja.
Izvršni odbor MMF zahteva, naj bo fiskalna strategija usklajena z gospodarskim ciklom ter z zahtevami Zakona o fiskalni odgovornosti. Priporočilo: ciljati uravnotežen primarni proračun, okrepiti neodvisni Fiskalni svet.
Črna Gora: Ključni ekonomski pokazatelji
| Pokazatelj | 2023 | 2024 | 2025 (projekcija) | 2030 (projekcija) |
|---|---|---|---|---|
| Rast BDP (%) | 6,5 | 3,2 | 3,2 | 3,0 |
| Inflacija – povprečje (%) | 8,6 | 3,3 | 4,0 | 2,0 |
| Inflacija – konec obdobja (%) | 4,3 | 2,1 | 4,9 | 2,0 |
| Fiskalni primanjkljaj (% BDP) | 0,4 | −3,4 | −3,6 | −4,3 |
| Javni dolg (% BDP) | 59,6 | 60,8 | 60,8 | 64,9 |
| Tekoči račun (% BDP) | −11,2 | −17,1 | −18,1 | −15,0 |
| Tuje neposredne naložbe (% BDP) | 6,1 | 6,4 | 6,9 | 7,4 |
| Posojila zasebnemu sektorju – rast (%) | 6,9 | 15,5 | 19,3 | 7,3 |
| Stopnja brezposelnosti (%) | 13,1 | 11,4 | — | — |
| Povprečna neto plača – rast (%) | 11,2 | 10,6 | — | — |
Vir: MMF, Article IV Consultation s Črno Goro, november 2025
Primanjkljaj tekočega računa pri 18 odstotkih
Še bolj resna težava je tekoči račun plačilne bilance. Poslabšal se je na 18 odstotkov BDP v letu 2025 – raven, ki jo MMF ocenjuje kot bistveno slabšo od temeljno vzdržne. Tudi ob delnem okrevanju je težko pričakovati vrnitev na ravni iz let 2021–2023 brez predelave gospodarskega modela.
Gospodarstvo se mora ponovno uravnotežiti proč od potrošnje proti proizvodnji, poudarja MMF. To pomeni diverzifikacijo znotraj turizma, pa tudi zunaj njega, poslovno klimo, ki bo pritegnila tuje naložbe v širši spekter panog. Trenutno je pritok tujih neposrednih naložb skromen – 6,4 odstotka BDP v letu 2024, s projekcijo majhne rasti na 7,4 odstotka.
Izvršni direktorji MMF so posebej poudarili potrebo po ponovni vzpostavitvi trdne povezave med plačami in produktivnostjo. Program “Evropa zdaj”, ki je zmanjšal sivo delo ter izboljšal finančno vključenost, je hkrati ustvaril pritiske na stroške dela, ki niso v celoti sledili rasti učinkovitosti.
Inflacija spet pospešuje
Po padcu s 13 odstotkov v letu 2022 na zgolj en odstotek septembra 2024 se je inflacija spet pospešila. Do septembra 2025 je dosegla 4,9 odstotka, bazna inflacija – brez hrane in energije – pa se je dvignila na 3,2 odstotka. Povprečna inflacija za leto 2025 naj bi bila okoli štirih odstotkov, s postopnim umirjanjem k dvema odstotkoma v srednjem roku.
Rastoči pritiski na cene delno izhajajo iz plač, ki rastejo hitreje od produktivnosti. Začaran krog, ki krni konkurenčnost gospodarstva ter prodaljuje zunanje neravnovesje.
Banke stabilne, a MMF opozarja
Bančni sistem ostaja dobro kapitaliziran, z obilno likvidnostjo ter nizkim deležem slabih posojil. Črna Gora je pred kratkim integrirana v Enotno evropsko plačilno območje (SEPA), kar olajšuje transakcije z EU.
MMF kljub temu opozarja pred znaki pregrevanja. Posojila zasebnemu sektorju so rasla za 15,5 odstotka v letu 2024 ter za dodatnih 19,3 odstotka v letu 2025. Hkrati cene nepremičnin beležijo močno rast. Priporočilo: skrbno spremljanje gotovinskih posojil ter trga nepremičnin, krepitev nadzora, izvajanje ukrepov proti pranju denarja.
MMF posebej poudarja varstvo operativne neodvisnosti centralne banke. Institucija mora biti kadrovsko pokrita z ljudmi z ustreznimi spretnostmi ter izkušnjami, skladno z zakonom o centralni banki.
Pristopanje k EU kot kompas reform
Proces pristopanja k Evropski uniji lahko služi kot sidro za reforme, potrebne za uresničitev gospodarskih ambicij države, ocenjuje MMF. To vključuje usklajevanje podnebnih politik s cilji EU, izboljšanje upravljanja javnih naložb, povečanje učinkovitosti javne uprave ter zdravstva, boljše ciljanje socialnih dajatev.
Reforma pokojninskega sistema, vključno s povezavo upokojitvene starosti s pričakovanim trajanjem življenja, je prav tako na seznamu priporočil. Ti ukrepi niso priljubljeni, a so nujni za fiskalno vzdržnost ob hitrem staranju prebivalstva.
Črna Gora je pokazala odpornost pri soočanju s kompleksnim zunanjim okoljem, ugotavlja MMF. A faza hitre ekspanzije je za nami. Naslednji razvojni korak terja disciplino, strukturne spremembe, strateško načrtovanje – kar je precej težje kot upravljanje z visokoenergetsko rastjo.
