Neto priliv tujih neposrednih naložb v Črno goro je v prvih enajstih mesecih leta 2025 znašal 454 milijonov evrov, kar je približno enako kot v enakem obdobju predhodnega leta, po podatkih črnogorskega ministrstva za finance.
Skupni priliv je dosegel 867,1 milijona evrov oziroma 8,1 odstotka več kot leto prej. A za navidezno zdravo rastjo se skriva strukturna težava, ki jo črnogorski ekonomisti opozarjajo že leta: več kot polovica vseh tujih naložb pristane v nepremičninah, ne v podjetjih ali proizvodnji.
Naložbe v nepremičnine so v enajstmesečnem obdobju narasle na 437,9 milijona evrov, kar pomeni 9,3-odstotno rast. Naložbe v podjetja in banke so se medtem skrčile za 3,8 odstotka na 105,7 milijona evrov. Tretja komponenta, medsebojni dolg med povezanimi družbami, je dosegla 287,7 milijona evrov ob 9,6-odstotni rasti. Skupni odliv tujih naložb je v istem obdobju znašal 413,2 milijona evrov, kar je 18,6 odstotka več kot leto prej.
Med največjimi investitorji izstopa Turčija s 127,1 milijona evrov, za njo Srbija s 120,9 milijona in Nemčija s 63,3 milijona evrov. Odsotnost tradicionalnih zahodnoevropskih vlagateljev na vrhu lestvice je še en kazalnik, na katerega opozarjajo analitiki. Po podatkih črnogorske centralne banke naložbe iz držav zunaj zahodnega bloka, zlasti iz Srbije, Rusije in Turčije, predstavljajo več kot tretjino skupnega priliva.
Primerjava z zadnjimi petimi leti razkriva nihanja, ki odsevajo tako notranje politične pretrese kot zunanjo konjunkturo. Neto priliv tujih naložb je leta 2020 znašal 470 milijonov evrov, leta 2021 narasel na 581,6 milijona, rekord pa dosegel v letu 2022, ko se je povzpel na 782,6 milijona evrov. Leto 2023 je prineslo oster padec na 433,6 milijona, torej skoraj 350 milijonov manj v enem letu. V 2024 je sledilo delno okrevanje na 491,2 milijona evrov, po analizi črnogorske Parlamentarne proračunske pisarne, a priliv je ostal približno 300 milijonov pod ravnjo iz rekordnega leta.
Struktura naložb se ob tem vse bolj nagiba k nepremičninam. Kot ugotavlja poročilo črnogorske centralne banke, je leta 2021 več kot 31 odstotkov tujih investicij teklo v bančni sektor in realno gospodarstvo, leta 2024 pa je ta delež padel na vsega 12,8 odstotka. Profesorica Gordana Đurović, nekdanja ministrica za evropske integracije, opozarja, da se je Črna gora preveč zanašala na tuje naložbe kot gonilo rasti, a večina denarja ni šla v produktivne panoge. Po njeni oceni primanjkuje naložb v podjetja, industrijo in izvoz. Od skoraj šest tisoč podjetij, ki so jih v Črni gori registrirali ruski državljani, ima po podatkih preiskovalnega portala CIN CG kar 64 odstotkov le enega zaposlenega, petina pa nikogar.
Primerjava s Slovenijo pokaže razliko v strukturi. Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so konec leta 2024 znašale 23 milijard evrov, od tega je tri četrtine vlagateljev prihajalo iz Evropske unije, z Avstrijo na čelu (21,2-odstotni delež). Črna gora z BDP-jem okrog šest milijard evrov sprejme sorazmerno znatno večji obseg tujih naložb, a njihova kakovost vzbuja dvome.
Dogajanje ima tudi neposreden evropski kontekst. Črna gora je med vsemi kandidatkami za članstvo v EU najdlje v pristopnih pogajanjih, odprla je 33 pogajalskih poglavij, decembra 2025 pa začasno zaprla pet. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je napovedala, da bi se tehnični del pogajanj lahko končal do konca leta 2026, uradni vstop pa bi sledil okrog leta 2028. Kakovost investicijskega okolja in preglednost kapitalskih tokov bosta pri tem med merili, ki jih bo Bruselj budno spremljal.
