Letošnji črni petek ne bo spremljalo nekdanje navijaštvo kupcev v trgovinah. Namesto zanosa prevladuje previdno računanje. Namesto impulzov načrtovanje. Slovenija, kot večina razvitih trgov, vstopa v konec novembra s potrošniki, ki so postali mojstri razumnega nakupovanja.
Slovenija: November postaja nova sezona
V Sloveniji je črni petek že zdavnaj prerasel okvire enega petka. Trgovci svoje akcije razprostirajo na ves november. Popusti se začnejo na začetku meseca in trajajo do razprodaje zalog, z znižanji, ki dosežejo tudi do polovice cene pri določenih skupinah izdelkov.
To raztezanje časovnega okvirja ni naključno. Trgovci so spoznali, da slovenski potrošnik ne reagira več na pritisk “samo danes”, ampak potrebuje čas za primerjavo cen in premišljeno odločitev. Kupci so se spremenili iz lovcev na popuste v stratege porabe. Dogodek ni več spektakel, temveč orodje za optimizacijo družinskega proračuna.
Avstrija: Stagnacija na severu
Pri severnem sosedu je slika zmedena. Raziskava YouGov razkrije, da medtem ko 38 odstotkov potrošnikov načrtuje nakup – porast s 30 odstotkov leto prej – splošno zanimanje za take razprodaje vztrajno pada. Kar 43 odstotkov jih izjavlja, da so manj zainteresirani kot pred dvema ali tremi leti.
Daniela Loeck iz YouGov pojasnjuje, da začetna evforija okoli velikih razprodaj pojenja, ko dogodek izgublja privlačnost novosti, vendar ponujeni popusti še vedno pomenijo veliko vrednost za kupce.
Handelsverband Deutschland predvideva promet 5,9 milijarde evrov – enako kot preteklo leto. Prvič po letih dvomestne rasti trg stagnira. Trgovci podaljšujejo akcije na cel teden ali celo mesec, kupci pa – zavedajoč se tega vzorca – z nakupi čakajo do zadnjega trenutka.
Portal Leadersnet ugotavlja, da evforija preteklih let izostaja. Trgovci se soočajo z novimi izzivi in odločilno spremembo v vedenju kupcev.
Nemčija: Isti vzorec, še bolj izrazit
Nemški trg sledi avstrijski dinamiki. HDE predvideva enak promet kot lani – 5,9 milijarde evrov. Prvič po letih dvomestne rasti postaja stagnacija resničnost.
Trgovci podaljšujejo akcije, kupci čakajo. Leadersnet ugotavlja, da evforija preteklih let izostaja.
Italija: Stabilnost prikriva preobrazbo
Italijanski potrošniki kažejo spoj kontinuitete in spremembe. Raziskava Bain & Company, izvedena na več kot tisoč anketirancih, razkrije, da bo povprečna poraba ostala pri 190 evrih – kot preteklo leto. Pod to stabilnostjo se skriva tektonski premik.
Samo 41 odstotkov izjavlja, da je optimistično ali pozitivno nastrojenih – pod evropskim povprečjem 48 odstotkov. Glavni vzroki zaskrbljenosti: življenjski stroški, zunanja politika in podnebne spremembe, ki skrbijo 34 odstotkov, v primerjavi z le 24 odstotki v povprečju EU.
Luigi Do, partner pri Bain & Company, opazi, da se italijanski potrošniki kažejo kot zreli, vse bolj ozaveščeni, digitalni in osredotočeni na vrednost.
Najpomembnejše: kupci izbirajo vrednost pred popustom. Padec prodaje modnih dodatkov za 10 odstotkov in hitre mode za 15 odstotkov je nadomestila rast nakupov za dom in energijsko učinkovitost – plus 18 odstotkov, izdelkov za zdravje – plus 12 odstotkov, in opreme za delo od doma – plus 9 odstotkov.
Quotidiano.net opazi, da je pravi protagonist letošnjega leta oportunit – oseba, ki kupi le, če prepozna pravo priložnost. Takih je danes 33 odstotkov – v primerjavi s 27 odstotki leto prej – in ne bodo zadovoljni z manj kot 40 odstotki popusta. Tretjina zahteva celo 50 odstotkov ali več.
Francija: Med željo in previdnostjo
Francoski trg kaže podobno dinamiko. Študija Havas Market potrjuje, da vsak drugi Francoz načrtuje izkoristiti razprodaje – stabilna številka v zadnjih treh letih. A proračun se zmanjšuje: povprečna predvidena poraba je 221 evrov, padec za 18 evrov glede na preteklo leto.
Observatoire Cetelem razkrije, da 62 odstotkov gospodinjstev izjavlja, kako so zmanjšala neobvezne stroške v zadnjem letu. Zadnji petek novembra postaja sredstvo za načrtovanje potrebnih nakupov, še posebej pred božičem.
Analiza idealo.fr podre mit o lažnih popustih: cene se pred akcijami ne dvigujejo. Podatki kažejo, da so bili pametni telefoni v povprečju cenejši za 21 evrov, televizorji pa za 55 evrov že na začetku novembra. Kljub temu 60,5 odstotka kupcev še vedno verjame, da trgovci napihujejo cene – mit, odporen na dejstva.
Sociologinja Nathalie Damery, soustanoviteljica Observatoire Société & Consommation, povzame, da ta dan ni več le trgovski vrhunec. Postal je družbeni kazalec: razkrije naš odnos do porabe.
Hkrati dobiva na moči protigiganje, ki se mu je pridružila tretjina francoskih modnih blagovnih znamk. ADEME ocenjuje, da spletna prodaja v akcijskem obdobju letno ustvari 1,2 milijona ton CO₂ ekvivalenta samo v Franciji, vštevši ekspresne dostave in vračila blaga.
ZDA: Odpornost kljub skepticizmu
Ameriški potrošniki – tvorci pojava – še vedno kažejo odpornost. Deloitte Holiday Retail Survey razkrije, da 82 odstotkov načrtuje nakup v tem obdobju – v primerjavi z 79 odstotki leto prej – a s povprečno porabo 622 dolarjev, kar je padec za 4 odstotke.
Zaskrbljujoč podatek: 77 odstotkov anketirancev pričakuje višje cene prazničnega blaga, 57 odstotkov pa predvideva slabljenje gospodarstva v naslednjih šestih mesecih. To je najbolj negativno razpoloženje, odkar Deloitte spremlja ta kazalec leta 1997.
Raziskava YouGov doda pomembno podrobnost: 36 odstotkov Američanov izjavlja, da so manj zainteresirani kot pred dvema ali tremi leti, medtem ko le 11 odstotkov kaže večje zanimanje. Generacijska razlika je znatna: 40 odstotkov starejših generacij izgublja zanimanje, v primerjavi z le 31 odstotki mlajših.
Fortune prenese pretresljivo resničnost: eden od štirih potrošnikov načrtuje razprodaje izkoristiti le za nakup vsakodnevnih potrebščin – živil, toaletnih izdelkov in osnovnih gospodinjskih artiklov. Raziskava Lightspeed Commerce razkrije tudi, da 84 odstotkov kupcev verjame, da trgovci napihujejo cene, da bi pretiravali s popusti.
Srbija: Mlad trg z zdravim skepticizmom
Srbija kaže drugačno sliko od zrelih trgov. Portali za primerjavo cen beležijo znatno zanimanje, a s posebno dinamiko.
Ključni podatek: 58,8 odstotka anketirancev ve za promocije, a le 35,5 odstotka jih je preteklo leto res kaj kupilo.
Glavni razlog za dve tretjini, ki ne kupujeta? Nezaupanje. Skoraj četrtina misli, da izdelki pravzaprav niso znižani, temveč da trgovci prikazujejo prave cene. Še četrtina kupcev izjavlja, da nima dovolj sredstev.
Načrtovani proračun za darila se giblje med 5.000 in 25.000 dinarji pri 59 odstotkih anketirancev – kar kaže na zadržano porabo.
Hrvaška in Bosna: Regionalni odmev
Na Hrvaškem trgovske verige sodelujejo pri akcijah, s podaljšanjem na ves november. Trgovci širijo časovni okvir, kupci postajajo izbirčnejši.
V Bosni in Hercegovini je slika podobna. Velika nakupovalna središča ponujajo popuste tudi do polovice cene na izbrane artikle, s poudarkom na elektroniki, telefonih, televizorjih in gospodinjskih aparatih.
Spremenjeno vedenje
En dan je prerasel v novembrsko sezono, kar zmanjšuje nujnost in ruši dramatičnost pritiska, ki ga nalagajo trgovci. Med 60 in 84 odstotkov potrošnikov – odvisno od trga – verjame, da trgovci manipulirajo s cenami. Še vedno kupujejo, a z nižjimi pričakovanji. Impulzivne nakupe nadomeščajo strateške nabave trajnih dobrin. Moda izgublja, gospodinjska elektronika in energijska učinkovitost pridobivata. Mlajše generacije še sodelujejo – pogosto uporabljajo orodja umetne inteligence za primerjavo cen – starejše generacije pa množično odstopajo. Od Francije do Nemčije narašča gibanje zavračanja iz ekoloških razlogov. Trgovci ponujajo popravila in reciklirane izdelke namesto nових.
Nova normalnost
Zadnji petek novembra 2025 ne bo spektakel razsipnosti, temveč prikaz pragmatizma. Slovenija, kot tudi svet, vstopa v dobo premišljene porabe – stanje, ki trgovce sili v preglednost, potrošnike pa nagrajuje z disciplino.
Trgovci, ki bodo razumeli, da je nova valuta zaupanje in ne odstotek popusta, bodo imeli prednost. Tisti, ki bodo nadaljevali z manipulativnimi praksami – lažnimi nujnimi ponudbami, napihnjenimi akcijskimi cenami – tvegajo ne le izgubo prodaje, temveč tudi dolgotrajno erozijo verodostojnosti.
V svetu, kjer potrošniki nosijo aplikacije za primerjavo cen, kjer orodja umetne inteligence priporočajo najboljše trenutke za nakup in kjer ekološka zavest postaja družbena norma, stara pravila ne veljajo več.
Dogodek ostaja. A spremenjen, ukročen, racionaliziran. Morda manj vznemirljiv – a zagotovo bolj trajnosten.
