Črnogorske banke so v tretjem četrtletju 2025 začele zaostrovanje pogojev kreditiranja za gospodarstvo, prebivalstvu pa so posojila postala dostopnejša. Kot poroča portal Bankar, je to preobrat v kreditni politiki v primerjavi s prejšnjimi četrtletji, ko so se pogoji postopoma sproščali.
Po podatkih iz poročila Centralne banke Črne gore o kreditni aktivnosti bank so posojilodajalci rahlo zaostrili kreditne standarde za gospodarstvo in prekinili štirikvartalni trend nenehnega sproščanja. Kreditni standardi za prebivalstvo so se ob tem občutno omilili, zlasti pri potrošniških in drugih posojilih. Centralna banka pričakuje nadaljnje zaostrovanje standardov za gospodarstvo, za prebivalstvo pa nadaljnje sproščanje, a z nekoliko manjšo intenzivnostjo.
Banke so do podjetij postale previdnejše zaradi več negativnih dejavnikov. Kot navaja poročilo, na zaostrovanje kreditnih standardov za gospodarstvo vplivajo višji stroški virov sredstev, pričakovano povečanje neizterljivih terjatev, manjša pripravljenost bank za prevzemanje tveganj, strožje zahteve glede zavarovanj in zahteve po dodatnem kapitalu. Za prebivalstvo se sproščanje standardov nadaljuje zaradi večje pripravljenosti za prevzemanje tveganj, blažjih zahtev glede zavarovanja, ugodnih gospodarskih gibanj in konkurence med bankami.
Čeprav nekateri nominalni pogoji delujejo ugodneje, so skupni kriteriji za podjetja postali zahtevnejši, predvsem pri zavarovanju in ročnosti posojil. Po rezultatih ankete so se v tretjem četrtletju kreditni pogoji za podjetja omilili zaradi nižjih obrestnih marž, provizij in nadomestil ter povečanja najvišjih zneskov posojil, a strožje zahteve glede zavarovanj in skrajšana ročnost so prispevale k zaostritvi. Strožji pristop potrjuje tudi statistika odobravanja posojil, saj banke vse pogosteje zavračajo vloge podjetij.
Pri prebivalstvu se banke obnašajo precej bolj prilagodljivo, v prvi vrsti zaradi konkurence in nižjega zaznanega tveganja. Kreditni pogoji za prebivalstvo so se omilili zaradi nižjih provizij in nadomestil ter blažjih zahtev glede zavarovanj, soudeležbe in depozitov.
Kljub previdnejšemu odnosu do gospodarstva je skupna kreditna aktivnost na trgu narasla, tako pri podjetjih kot pri prebivalstvu. Na rast povpraševanja podjetij so vplivale večje finančne potrebe po obratnih sredstvih in kapitalskih naložbah, prestrukturiranje obveznosti, združitve in prevzemi ter manjše zanašanje na alternativne vire financiranja. Povečano povpraševanje prebivalstva pa so spodbujale potrebe po refinanciranju, nakupu nepremičnin in trajnih potrošnih dobrin, rast plač in zaposlenosti ter ugodnejše razmere na nepremičninskem trgu.
Banke opozarjajo, da bi se struktura povpraševanja v prihodnjem obdobju lahko spremenila. Povpraševanje prebivalstva po potrošniških posojilih bodo spodbujale potrebe po refinanciranju in nakupu trajnih potrošnih dobrin, rast plač in zaposlenosti, banke pa pričakujejo upad povpraševanja po stanovanjskih posojilih zaradi neugodnih razmer na nepremičninskem trgu.
