Črnogorsko ustavno sodišče je razveljavilo prepoved dela trgovin ob nedeljah, a odločba še ni bila objavljena v uradnem listu in zato formalno še ni začela veljati. To je sprožilo nenavadno zakonodajno tekmo: skupina poslancev vladajoče večine je v parlament vložila skoraj identičen člen, ki ga želijo sprejeti, preden bo odločba ustavnega sodišča uradno začela učinkovati. Plenarno glasovanje je predvideno za 16. februar.
Odločba ustavnega sodišča, ki razveljavlja 35.a člen zakona o notranji trgovini, se po poročanju črnogorskega portala Vijesti trenutno nahaja pred redakcijsko komisijo, kjer lahko njeni člani podajo pripombe na besedilo obrazložitve. Postopek redakcije lahko traja od nekaj dni do nekaj tednov, kar poslancem odpira ozko časovno okno za ukrepanje.
Ustavno sodišče je prepoved razveljavilo, ker je presodilo, da krši svobodo podjetništva in ustavno načelo enakosti pred zakonom. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik sodišča, je bila neustavnost ugotovljena v tem, da zakon eni skupini podjetnikov omogoča delo ob nedeljah in praznikih, drugi pa ga prepoveduje.
Posebna zapletla so nastala pri vprašanju, kako obravnavati prodajalne na bencinskih servisih. V obstoječem zakonu, ki formalno še velja, je med izjemami od nedeljske prepovedi navedeno, da lahko ob nedeljah poslujejo “bencinski servisi in prodajalne za trgovino na drobno v okviru bencinskih servisov”. V novem amandmanu, ki so ga poslanci vložili v parlament, pa piše le “bencinski servisi” – del o prodajalnah je bil črtаn.
Predstavniki naftnih družb so ostro nasprotovali taki rešitvi. Kot poroča portal Vijesti, so opozorili, da bencinski servis in prodajalna v praksi delujeta kot en objekt, kot enotna funkcionalna celota, in da je nemogoče v istem prostoru dovoliti prodajo ene vrste blaga ter prepovedati drugo. Šli so še dlje: če jim bo prepovedano nedeljsko poslovanje prodajaln, bodo tisti dan ustavili tudi prodajo goriva, ker se jim ob marži le pet do šest centov na liter kolikor jim pripada po uredbi, ki je nespremenjena od leta 2002 – ob povečanih nedeljskih stroških dela preprosto ne izplača obratovati.
Opozorilo naftnih družb ni brez podlage. Finančna poročila črnogorskih trgovcev z naftnimi derivati po poročanju Vijesti razkrivajo, da te družbe od prodajaln ob bencinskih servisih zaslužijo več kot od prodaje osnovnih vrst goriva. Uredba o najvišjih maloprodajnih cenah naftnih derivatov izvira iz leta 2002 in od takrat predvideva enak znesek pet do šest centov na liter goriva za maloprodajne trgovce. Stroški dela so se medtem po ocenah branže petkrat povečali, trgovcem pa se dodatno nalaga še strošek označevanja goriva v znesku 0,8 centa na liter. Črnogorsko ministrstvo za energetiko je lani napovedalo spremembo te uredbe, a do konkretnih korakov zaenkrat ni prišlo.
Po zadnjih informacijah Vijesti se kot najverjetnejša rešitev obeta kompromis: amandman bi se spremenil tako, da bi med izjemami pisalo “bencinski servisi in spremljajoča vsebina”. Iz izjem pa bodo po novem črtana “skladišča za trgovino na debelo”, ki ob nedeljah ne bodo smela več poslovati.
Črnogorska debata je zanimiva za slovenskega bralca, ker se dotika vprašanja, ki ga v podobni obliki poznamo tudi pri nas. Slovenija ima od leta 2020 v veljavi prepoved obratovanja trgovin ob nedeljah in praznikih, ki jo je predlagala Levica. Med izjemami so med drugim prodajalne s prodajno površino do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, manjše trgovine, v katerih ob prostih dnevih delajo lastniki ob pomoči dijakov, študentov ali upokojencev, ter prodajalne na letališčih in v bolnišnicah.
Tudi na Hrvaškem so se o enakem vprašanju dolgo lomili kopja. Trgovine so tam od julija 2024 lahko odprte le 16 nedelj v letu, hrvaško ustavno sodišče pa je sprva ocenilo, da gre za ustavno sprejemljivo omejitev podjetniške svobode – torej nasprotno od črnogorske sodne presoje iste dileme.
V Črni gori zdaj stvar visí na tanki niti: ali bodo poslanci uspeli novi člen potrditi pred uradno objavo odločbe ustavnega sodišča, in ali bo morebitna nova ureditev preživela nov ustavnosodni preizkus. Ob tem pa se v ozadju odvija vsaj enako relevantna razprava o tem, ali je uredba o maržah za trgovce z gorivi, stara skoraj četrt stoletja, sploh še vzdržna.
