Ekonomist in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Jože P. Damijan v naftni krizi vidi dvojni udarec za slovensko gospodarstvo. Najprej bo zmanjkalo derivatov, nato bodo poskočile cene vsega, od prevozov do hrane. Vlada po njegovem prepričanju že zamuja.
V podkastu portala Info360 je Damijan opisal obseg motenj na naftnem trgu, ki jih je povzročilo zaprtje Hormuške ožine. Pred napadom ZDA in Izraela na Iran je skozi ožino dnevno plulo 150 do 160 tankerjev, kar je znašalo približno 20 milijonov sodčkov nafte na dan. Zdaj jo prečka le nekaj posameznih plovil dnevno. Izpadla je torej ogromna količina nafte, ki jo svet ne more nadomestiti z alternativnimi viri, vsaj ne v nekaj tednih.
Po Damijanovi oceni gre za najhujši naftni šok v sodobni zgodovini, večji od kombinacije kriz v letih 1979 in 2022. Tudi ob takojšnjem premirju med ZDA in Iranom bi trg po njegovih besedah potreboval vsaj tri do štiri mesece, da bi se normaliziral. Cene nafte naj bi trajno ostale približno tretjino višje od predvojne ravni. Sodček nafte brent je v četrtek na borzah dosegel 105 dolarjev, pred napadom se je gibal okoli 64 dolarjev.
Profesor svari, da bodo dražja goriva dvignila stroške transporta, ti se bodo prelili v maloprodajne cene, zlasti hitro v gradbeništvu in kmetijstvu. Grozi povratek inflacije, ki jo je Evropa šele pred kratkim spravila pod nadzor.
Slovenija se po Damijanovem mnenju v to krizo podaja s slabšega izhodišča kot sosednje države. Vlada Roberta Goloba je v zadnjih štirih letih po profesorjevi oceni izdatno povečala javno porabo, kar zdaj zmanjšuje prostor za aktivno posredovanje ob šoku. Konkurenčnost slovenskega gospodarstva se je medtem znižala na najnižjo raven v zadnjih petih letih.
Kot primer je navedel Hrvaško, ki je ta teden sprejela že deseti protikrizni paket ukrepov v vrednosti 450 milijonov evrov. Hrvaška vlada je zamrznila cene električne energije in plina za gospodinjstva do konca septembra in omejila rast cen goriv zunaj avtocest. Poleg tega je odredila sedemodstotno zmanjšanje porabe ministrstev. Slovenija po državnozborskih volitvah nima polno operativne vlade, z nujnimi ukrepi po ocenah ekonomistov zamuja.
Kritičen je bil tudi do vladnih odločitev v prvih tednih krize. Zamejitev cen goriva za tranzitni promet ocenjuje kot napačno, saj je privabila val kupcev iz Avstrije in Italije ter dodatno obremenila oskrbo. Napačna komunikacija, vključno z napovedovanjem višjih cen, je po njegovem prepričanju sprožila naval na bencinske črpalke in poglobila občutek pomanjkanja.
Slovenija je od 22. marca kot prva članica EU uvedla količinsko omejevanje goriva. Fizična oseba lahko na posameznem servisu kupi največ 50 litrov na dan, pravna oseba do 200 litrov. Pri dostavi goriva na črpalke od tedaj pomaga tudi Slovenska vojska. Razmere je dodatno zaostril spor med vlado in Petrolom, ki zavrača očitke o namernem oviranju dobave in vztraja, da so motnje posledica skokovitega povpraševanja.
Na razsežnost krize opozarja tudi glavni izvršni direktor Shella Wael Sawan, ki je izjavil, da bi Evropi že aprila lahko grozilo pomanjkanje goriva, saj se posledice azijskega zmanjševanja porabe energije hitro širijo na Zahod.
Za državljane je Damijanova napoved neposredna: spremeniti bo treba vsakodnevne navade, morebiti se odpovedati celo vikend izletom na morje. Izpad zasebne porabe bi morala nadomestiti država, ki ima za to po štirih letih izdatne Golobove javne porabe manj sredstev, kot bi jih potrebovala.
