Ob svetovnem dnevu dostojnega dela, ki ga danes obeležujemo, so v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) izpostavili številne izzive, s katerimi se trg dela še vedno sooča.
Sindikati pozivajo pristojne institucije, da od obljub preidejo k konkretnim dejanjem, predvsem na področju zmanjševanja prekarnosti in izboljšanja pogojev za delavce. Dostojno delo namreč ne pomeni le zaposlitve, temveč tudi ustrezno plačilo, socialno varnost in pravico do sindikalnega organiziranja.
Problem sodobnega trga dela
V praksi se še vedno veliko ljudi znajde v negotovih oblikah zaposlitve, ki pogosto ostajajo skrite in neurejene. Prek različnih pogodb civilnega prava, statusa samostojnega podjetnika, posrednikov ali prek digitalnih platform delujejo delavci, ki so pogosto brez temeljnih pravic – nimajo plačanega dopusta, bolniške odsotnosti ali zagotovljenega varstva pri delu. Izvršni sekretar ZSSS Matija Drmota poudarja, da mora biti prekarno delo izjema in da je ključno zagotoviti vsaj osnovne pravice vsem delavcem za dostojno delo.
Zveza vidi priložnost v prihajajoči evropski direktivi o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, ki jo mora Slovenija izvesti leta 2026. Ena izmed predlaganih rešitev je vzpostavitev sistema, v katerem se šteje, da je vsako delo zaposlitveni odnos, razen če delodajalec jasno dokaže nasprotno.
Čas za prehod z besed na dejanja
Po mnenju sindikalistov mora biti ukrepanje jasno usmerjeno v izboljšanje delovnih razmer ter zmanjševanje tistih oblik zaposlitve, ki slabijo socialno varnost in dostojanstvo delavcev. Prav tako opozarjajo, da morajo biti inšpekcijski organi, kot je Inšpektorat RS za delo, bolje usposobljeni in opremljeni za hitrejši in učinkovitejši nadzor spoštovanja delovnopravne zakonodaje.
Statistični podatki kažejo, da je bilo lani v Sloveniji delovno aktivnih skoraj milijon ljudi (998.000), stopnja delovne aktivnosti pa je znašala 78,3 odstotka med starostno skupino od 20 do 64 let, kar je 2,5 odstotne točke nad povprečjem Evropske unije. Približno 6,5 odstotka delovno aktivnih je lani opravljalo prekarno delo, medtem ko je le 5,4 odstotka živelo pod pragom tveganja revščine – občutno manj kot povprečje v EU, ki znaša 8,2 odstotka.
Pričakovana delovna doba se je v zadnjem desetletju podaljšala za skoraj tri leta in je lani dosegla 37,1 leta.
Projekt DD – Mladi in dostojno delo
Posebno pozornost si v okviru današnjega dneva zasluži projekt DD – Dostojno delo, ki se letos izvaja že drugič zapored. Gre za program, v katerem je bilo v zadnjih dveh letih vključenih več kot 190 mladinskih delavcev iz 84 različnih organizacij po Sloveniji.
Ti so v 49 lokalnih projektih neposredno podpirali več kot 2000 mladih, ki so jih izobraževali o pravicah na trgu dela, izzivih in načinih, kako si utrditi kompetence za bolj varno in samostojno poklicno pot.
Preberite več:
Izvajalci projekta poudarjajo, da so mladinski delavci postali ambasadorji dostojnega dela ne le med mladimi, temveč tudi znotraj svojega lastnega sektorja, ki še vedno pogosto doživlja prekarne oblike dela.
