Znanost in inovacije ostajajo ključni stebri trajnostnega razvoja, konkurenčnosti in odpornosti slovenskega gospodarstva. Kljub vrhunski strokovnosti in globalnim uspehom domačih podjetij Slovenija na inovacijskih lestvicah še vedno zaostaja. Na Svetovnem inovacijskem indeksu 2024 je zdrsnila na 34. mesto, medtem ko je bila leta 2012 še na 26. mestu. Prav zato je letos na Dnevu inovativnosti sporočilo jasno: brez stabilnega, predvidljivega in povečanega financiranja inovacij preboja ne bo.
V Sloveniji so leta 2023 bruto domači izdatki za raziskave in razvoj znašali 42 milijonov evrov, kar je sicer več kot 32 milijonov evrov iz leta 2022, a še vedno manj kot rekordnih 56 milijonov evrov leta 2019. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal je poudarila, da so inovacije danes pomembnejše kot kdaj koli prej, saj se moramo glede razvoja zanašati predvsem nase in ne na zunanje partnerje.
Letos smo se zavezali, da bomo do leta 2027 namenili 2,8 odstotka BDP za raziskave, razvoj in inovacije (RRI). Ključen korak v doseganju tega cilja je po mnenju generalne dirwektorice GZS zagotovitev sistematičnega in kontinuiranega financiranja, ki bo trajalo najmanj pet let, saj se rezultati povečanja vlaganj ne pokažejo takoj. Medtem ko zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti zagotavlja minimalni delež 0,25 odstotka BDP za inovacije, pa je nujno, da se to izvajanje ne prekinja z nesistematičnimi razpisi.
Rekordna sredstva za znanost in raziskave
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je izpostavil, da so sredstva za znanost in raziskave v Sloveniji danes rekordna in se bodo po novem zakonu postopno zvišala do 1,5 odstotka BDP. Poudaril je pomen strateškega in dolgoročnega sodelovanja med akademsko sfero in gospodarstvom, kjer oba partnerja skupaj razvijata rešitve za aktualne gospodarske izzive.
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je opozoril, da je Slovenija premajhna, da bi podjetja uspešno poslujevala zgolj na domačem trgu. Za preboj v globalno konkurenco so po njegovih besedah potrebne inovacije, razvoj trga tveganega kapitala in večji prenos znanstvenih dosežkov v gospodarstvo.
Vlada bo zato letos in prihodnje leto objavila več razpisov za podporo inovativnim raziskovalnim in razvojno-tehnološkim projektom, vključno s prestižnim razpisom STEP Slovenija, namenjenim kritičnim tehnologijam za tehnološko suverenost Evrope.
Inovacije so gonilna sila podjetij
Med prejemniki priznanj na Dnevu inovativnosti letos so podjetja, ki ustvarjajo pomembno dodano vrednost – sodelovalo je kar 138 poslovnih subjektov s 245 inovacijskimi projekti, ki skupaj ustvarijo 18 milijard evrov prodaje, od tega skoraj 15 milijard na tujih trgih. To predstavlja približno sedmino slovenskega BDP in potrjuje velik pomen inovacij za gospodarstvo.
Preberite več:
Direktor podjetja Iskra PIO, Andraž Rumpret, je poudaril, da je inovativnost strateški temelj za rast in konkurenčnost podjetja. Njihove rešitve so uporabljene celo v svetovni farmacevtski industriji, kar dokazujejo prejete nagrade in priznanja. Podoben pogled ima direktor Rota, Matjaž Pavlinjek, ki vidi inovacije kot nujno za obstoj podjetja in poudarja pomen javne prepoznavnosti in podpore za ustvarjanje kakovostnega kadra.
