Evropska gospodinjstva v povprečju vlagajo manj v delnice kot ameriška, namesto tega pa sredstva hranijo na bančnih računih. A razlike med državami so precejšnje, kot razkrivajo podatki Združenja za finančne trge v Evropi (AFME), ki meri, koliko prihrankov gospodinjstev se steka v kapitalske trge.
Kot poroča Euronews, so finančna sredstva gospodinjstev v EU v prvi polovici leta 2025 znašala 94 odstotkov BDP celotne unije. Meritev vključuje delnice, deleže investicijskih skladov, obveznice, zavarovalne rezerve in pokojninske sklade, izključuje pa gotovino, vloge in nekotirane deleže.
Med državami EU so razlike velike. Na vrhu sta Danska in Švedska, kjer naložbe v kapitalske trge dosegajo 194 odstotkov BDP. Sledi Nizozemska s 164 odstotki, medtem ko je Italija na četrtem mestu s 119 odstotki. Na dnu lestvice je Romunija s 16 odstotki, sledita Litva z 18 in Bolgarija z 20 odstotki.
V absolutnih številkah je povprečna vrednost kapitalskih naložb na prebivalca v EU znašala 42.069 evrov. Danska vodi s 150.034 evri na prebivalca, sledita Nizozemska in Švedska z več kot 100.000 evri. Na drugem koncu ima Romunija le 2.880 evrov na prebivalca, devet držav EU pa manj kot 10.000 evrov.
Države z visoko stopnjo naložb po navedbah AFME združujejo tri elemente: razvite pokojninske sheme, davčne ugodnosti za vlaganje in enostavne, uporabniku prijazne naložbene račune. Združenje izpostavlja švedski naložbeno-varčevalni račun ISK kot vzorčni primer, kako lahko politika spodbudi državljane k vlaganju. Države brez teh značilnosti pogosto beležijo nizko udeležbo na kapitalskih trgih, državljani pa ostajajo pri slabo donosnih varčevalnih računih.
