Danska premierka Mette Frederiksen je ob razpisu predčasnih parlamentarnih volitev za 24. marec predlagala ponovno uvedbo davka na premoženje, ki ga je država odpravila leta 1997. Dajatev v višini 0,5 odstotka na neto premoženje nad 25 milijoni danskih kron (približno 3,35 milijona evrov) za posameznike oziroma 50 milijoni za zakonca bi po ocenah socialnih demokratov zadevala okrog 22.000 Dancev in v proračun prinesla šest do sedem milijard kron letno, kar je približno milijarda dolarjev. Po navedbah Bloomberg Billionaires Index med najvidnejše morebitne zavezance sodijo dedič Lega Kjeld Kirk Kristiansen z 11,3 milijarde dolarjev premoženja, lastnik tekstilne skupine Bestseller Anders Holch Povlsen (6,8 milijarde) in družina za medicinskim proizvajalcem Coloplast (6 milijard).
Vodstvo Lega je po poročanju Financial Timesa javno nasprotovalo predlogu. Izvršni direktor Vestasa, proizvajalca vetrnih turbin, Henrik Andersen je zagrozil s selitvijo milijardnih naložb iz države. Erling Daell, lastnik trgovske verige Harald Nyborg, je davek označil za kratkoviden in napovedal selitev celotnega podjetja, če bo predlog postal zakon. Direktor računovodske platforme Dinero Martin Thorborg pa je opozoril, da bi Danska ponovila norveški scenarij, ko je med letoma 2022 in 2024 državo zapustilo 105 premožnih posameznikov z imetjem nad 100 milijoni norveških kron.
Predlog je razdelil tudi vladajočo koalicijo. Zunanji minister Lars Lokke Rasmussen, vodja sredinskih Moderatov, je davek zavrnil kot slabo idejo. Kandidat liberalcev za premierja Troels Lund Poulsen je izjavil, da ne bo vstopil v nobeno vlado, ki bi ga uveljavila. Široka koalicija, ki je Dansko vodila od leta 2022, je s tem dejansko razpadla.
Frederiksenova zagovarja predlog z argumentom, da je v rokah enega odstotka najpremožnejših približno četrtina celotnega neto premoženja Dancev, Ginijev koeficient pa je v dveh desetletjih zrasel za šest točk. Prihodke bi namenili šolstvu in krepitvi socialnih storitev. Danska že zdaj obdavčuje dohodke po najvišji mejni stopnji v Evropi, 60,5 odstotka, davek na premoženje pa bi pomenil dodatno obremenitev na že obdavčeno imetje.
Norveška je za obe strani argument, le da z nasprotnim predznakom. Nasprotniki opozarjajo, da so po zvišanju norveškega davka v letu 2022 premožneži odšli v Švico, s sabo pa odnesli za okrog 46 milijard kron kapitala. Zagovorniki odgovarjajo, da je Norveška kljub odhodom leta 2023 pobrala 32 milijard kron davka na premoženje in da večina podjetnikov ni imela resnih likvidnostnih težav. Norveški premier Jonas Gahr Store, ki je davek branil, je septembra lani osvojil nov mandat.
Po anketah skoraj polovica danskih volivcev podpira ponovno uvedbo davka, levosredinski blok pa je po projekcijah pri 87 do 88 sedežih v 179-članskem parlamentu, dve do tri mesta pod večino. Odločilni bi lahko bili poslanci z Grenlandije in Ferskih otokov. Volitve 24. marca bodo pokazale, ali bo Danska postala druga nordijska država z davkom na premoženje ali bo norveški precedens prevladal nad voljo po prerazporeditvi.
