Podatki davčnih blagajn kažejo, da je bila potrošnja gospodinjstev v Sloveniji v letu 2025 nominalno najvišja doslej. Po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) so prebivalci lani z gotovino in plačilnimi karticami opravili za 38,7 milijarde evrov nakupov in 2,1 milijarde evrov oziroma 5,7 odstotka več kot leto prej. Samo decembra je bila poraba ocenjena na 3,4 milijarde evrov, kar je osemodstotna rast v primerjavi z decembrom 2024.
Na prvi pogled gre za spodbudne številke, ki kažejo na odpornost domače potrošnje, a je del rasti predvsem posledica cenovnih gibanj in sprememb plačilnih navad, ne nujno občutnega povečanja realne kupne moči.
Nominalna rast potrošnje v višini skoraj šestih odstotkov presega lansko povprečno inflacijo, ki se je po podatkih Statističnega urada RS gibala okoli dveh do treh odstotkov. To pomeni, da se je realna potrošnja sicer povečala, vendar precej zmerneje, kot kažejo absolutni zneski. Del dodatne porabe je tako posledica višjih cen storitev in blaga, zlasti v segmentih hrane, gostinstva in osebnih storitev.
Za poslovno okolje je pomembno predvsem to, da se potrošnja ni sesula kljub umirjanju gospodarske rasti in previdnejšemu obnašanju potrošnikov v drugem delu leta. Podatki FURS potrjujejo, da so gospodinjstva tudi v letu, zaznamovanem z negotovostjo, ohranila relativno stabilno raven izdatkov.
December ostaja ključni mesec
Decembrska poraba že tradicionalno izstopa, leto 2025 pa pri tem ni izjema. Praznično obdobje, višji izdatki za darila, gostinske storitve in prosti čas so pomembno prispevali k letnemu rezultatu. Posebej velja izpostaviti, da je decembrska rast presegla letno povprečje, kar kaže na koncentracijo potrošnje v zadnjem delu leta.
Ob tem FURS opozarja še na dolgoročen trend, da se vse večji delež transakcij opravlja brezgotovinsko. Plačila s karticami in drugimi elektronskimi sredstvi povečujejo sledljivost porabe, hkrati pa prispevajo k natančnejšemu zajemu podatkov. Del zaznane rasti je zato povezan tudi z večjo formalizacijo plačil.
Slovenija v evropskem okviru
Če slovenske številke postavimo v evropski kontekst, vidimo, da država ne izstopa bistveno. Podatki Eurostata kažejo, da se je maloprodaja v evrskem območju v drugi polovici leta 2025 zmerno krepila, ob tem pa so razlike med državami precejšnje. Slovenija se uvršča med države z zmerno, a stabilno rastjo potrošnje, brez izrazitih nihanj.
To je pomembno tudi z vidika konkurenčnosti trgovinskega sektorja, ki se v Sloveniji sooča z naraščajočimi stroški dela, energije in logistike. Stabilna potrošnja vsaj deloma blaži te pritiske, vendar dolgoročno ne more nadomestiti strukturnih reform in izboljšav.
Banka Slovenije in druge institucije opozarjajo, da se rast razpoložljivega dohodka umirja, hkrati pa se povečujejo stroški financiranja in negotovosti v mednarodnem okolju. Če se bo inflacija stabilizirala, realna rast potrošnje ne bo samoumevna.
Preberite več:
Podatki FURS za leto 2025 tako niso razlog za pretiran optimizem, so pa znak, da domače povpraševanje za zdaj ostaja eden ključnih stabilizacijskih dejavnikov slovenskega gospodarstva. Kako dolgo še, pa bo odvisno predvsem od razmer na trgu dela, davčne politike in splošnega zaupanja potrošnikov.
