Davčno strategijo v minutah namesto v tednih: AI orodje sprožilo razprodajo finančnih delnic na Wall Streetu

Dow Jones je v torek tretjič zapored zaključil na rekordni ravni – pri 50.188 točkah, potem ko je znotraj dneva dosegel novih 50.398 točk. Širši trg je zaostal: S&P 500 je izgubil 0,33 odstotka in pristal pri 6.941 točkah, Nasdaq pa je zdrsnil za 0,59 odstotka na 23.102 točki.

Za razkorak med indeksi sta poskrbeli dve zgodbi. Decembrska maloprodaja v ZDA je po podatkih ministrstva za trgovino stagnirala, čeprav so ekonomisti v anketi Dow Jones pričakovali 0,4-odstotno mesečno rast. Po novembrski 0,6-odstotni rasti je to presenetilo trge in okrepilo stave na dodatna znižanja obrestnih mer Feda – trgi zdaj računajo na več kot dva znižanja do konca leta, kar je občutno več, kot so pričakovali še pred tednom dni. Delnice maloprodajnih podjetij so nemudoma začutile pritisk: Costco je izgubil več kot dva odstotka, Walmart več kot enega.

A prava drama se je odvila v finančnem sektorju. Podjetje Altruist je predstavilo novo davčno orodje, zgrajeno na platformi umetne inteligence Hazel, ki obljublja pripravo celovite davčne strategije za stranke v nekaj minutah. Kot je poročal CNBC, so delnice LPL Financial nato izgubile 8,3 odstotka, Charles Schwab 7,4 odstotka, Raymond James 8,75 odstotka. Morgan Stanley je zdrsnil za 2,4 odstotka. Strah je jasen: umetna inteligenca bi lahko razjedla marže tradicionalnih finančnih svetovalcev, podobno kot je v zadnjih mesecih že opustošila delnice podjetij za programsko opremo – indeksni sklad IGV je od začetka leta izgubil več kot 30 odstotkov.

Spotify je šel v nasprotno smer in po objavi četrtletnih rezultatov pridobil več kot 18 odstotkov. Švedski velikan je presegel napovedi pri praktično vsakem kazalniku: prilagojeni dobiček na delnico je znašal 4,43 evra, skoraj dvakrat več od pričakovanj trga. Število mesečnih aktivnih uporabnikov je doseglo 751 milijonov, premium naročnikov pa 290 milijonov. Vodstvo je leto 2026 razglasilo za “leto dviga ambicij” in napovedalo nadaljevanje rasti prihodkov ter marž – po letih dvomov, ali pretočne avdio storitve sploh lahko ustvarjajo stabilen dobiček, je to presenetilo tudi skeptike.

Coca-Cola je razočarala. Prilagojeni prihodki v četrtem četrtletju so za 210 milijonov dolarjev zaostali za pričakovanji Wall Streeta, saj se potrošniki na ključnih trgih, od Kitajske do Mehike, vse bolj omejujejo pri izdatkih. Generalni direktor James Quincey je za Yahoo Finance dejal, da je podjetje sprejelo “preudaren pristop” k mednarodni rasti. TSMC, največji svetovni proizvajalec čipov po naročilu, je objavil rekordne januarske prihodke – v primerjavi z lanskim letom so zrasli za 37 odstotkov, kar potrjuje, da globalna poraba za umetno inteligenco ne pojenja.

Evropa je dan preživela mirno. Vseevropski indeks STOXX 600 je zaključil praktično nespremenjen pri 620,66 točke, le za las pod ponedeljkovim rekordom. Nemški DAX je zdrsnil za 0,2 odstotka, londonski FTSE 100 za pol odstotka, pariški CAC 40 pa je pridobil 0,4 odstotka. Razlog za razcepljeno sliko: četrtletni rezultati, ki so prihajali od vsepovsod, so šli v povsem različne smeri.

BP je v Londonu izgubil 6,3 odstotka po odločitvi, da prekine program odkupov lastnih delnic in okrepi bilanco. Letni čisti dobiček za 2025 je znašal 7,49 milijarde dolarjev, manj od pričakovanj. Analitik Joshua Sherrard-Bewhay iz Hargreaves Lansdowna je za Reuters ocenil, da rezultati rišejo “žalosten obraz sposobnosti BP-ja, da bi izkoristil svojo strokovnost na področju zelene energije”.

Kering, lastnik Guccija in Bottega Venete, je pridobil 10,1 odstotka. Vlagatelje je pomirilo, da je upad četrtletne prodaje manjši od pričakovanj, novi generalni direktor Luca de Meo pa je sporočil, da podjetje vstopa v leto 2026 z jasnim ciljem: vrnitev k rasti. Nizozemski Philips je poskočil za 12,2 odstotka po objavi močnih rezultatov za četrto četrtletje in napovedi 3- do 4,5-odstotne rasti prodaje. Generalni direktor Roy Jakobs je za CNBC dejal, da gre za “jasno stopnjo navzgor v prodaji”.

Strateg John Plassard iz Cité Gestion je za Reuters opozoril, da evropske delnice letos občutno prekašajo ameriške, kar odraža “vračanje kapitalskih tokov v Evropo, ki je dolgo ostala ob strani velikih tržnih gibanj”. STOXX 600 je od začetka leta v plusu, S&P 500 pa praktično pri ničli po močnem padcu tehnološkega sektorja v prvem tednu februarja.

Trgi zdaj gledajo proti sredi, ko bosta objavljena januarski indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) in zakasnelo poročilo o zaposlenosti, prestavljeno zaradi delnega zaprtja ameriške vlade. Nathan Peterson, direktor strategije derivativov pri Schwab Centru za finančne raziskave, je opozoril, da trg potrebuje “zlatolasko poročilo o zaposlenosti” – ne prevroče in ne prehladne podatke. Po lanskem viharnem tednu, ko je S&P 500 padel za dva odstotka in se nato skoraj povsem povrnil, bo vsako presenečenje pri inflaciji ali zaposlenosti lahko sprožilo nov val nihanj.

Zlato je v torek ostalo nad 5.000 dolarji za unčo, bitcoin pa je znova zdrsnil pod 69.000 dolarjev – precej daleč od oktobrskega rekorda nad 126.000 dolarji. Zlato je letos pridobilo več kot 20 odstotkov, bitcoin pa izgubil približno 40 odstotkov od vrha. To razhajanje ostaja ena najodmevnejših tržnih zgodb letošnjega leta.