V Bruslju je v četrtek, 22. maja, potekalo zasedanje Sveta za konkurenčnost. V razpravi je Slovenijo predstavljal državni sekretar mag. Dejan Židan.
Evropska komisija je na zasedanju Sveta za konkurenčnost predstavila novo horizontalno Strategijo za enotni trg. Države članice so dokument, ki je bil objavljen dan prej, pozdravile. V trenutnih geopolitičnih razmerah si želijo konkretnih korakov za krepitev notranjega trga, največji adut unije. Ministri so tudi podprli izbor v strategiji opredeljenih desetih najhujših ovir na notranjem trgu, imenovanih “terrible 10”.
Državni sekretar Židan je v govoru predstavil delovanje nacionalne “ad hoc skupine za poenostavitve in odpravo ovir na notranjem trgu”. Izpostavil je predstavnike zbornic, ki so aktivno sodelovali pri iskanju dejanskih potreb pri odpravi nepotrebnih bremen: “Naše zbornice so kot najbolj problematične ovire izpostavile priznavanje poklicnih kvalifikacij, omejujoča in raznolika pravila za nacionalne storitve in začasno napotitev delavcev. Od Evropske komisije sedaj pričakujem odgovor, kaj lahko sporočim gospodarstvu glede konkretnih sprememb, ki jih lahko pričakujejo do konca leta na podlagi sprejete strategije.”
Izvršni podpredsednik Evropske komisije Séjourné je v odzivu pojasnil, da bo poslovanje še posebej olajšano podjetjem s srednjo tržno kapitalizacijo, tako z vidika uredbe o varstvu osebnih podatkov, kot s pomočjo digitalizacije. Velik pomen pri udejanjanju strategije je pripisal nacionalnim predstavnikom, t. i. “sherp”, ter skupini SMET na ravni ministrov. O sestajanju slednje so ministri razpravljali še na delovnem kosilu.
Séjourné prvi korak k uresničevanju strategije vidi v javnem vmesniku za prijavo napotenih delavcev (e-deklaracija). Več ministrom se je prostovoljna narava predloga zdela pozitivna, nekateri pa so poudarili, da bo uspeh predloga odvisen od števila držav, ki bodo e-deklaracijo res uporabljale.
Židan je glede tega opozoril: “Vendar pa pri takem poteku pogajanj, kot ga je bil deležen ta zakonodajni predlog, do enotnega trga nikoli ne bomo prišli.”
Druga razprava ministrov se je osredotočila na vprašanje poenostavitve zakonodaje v sklopu prizadevanj Evropske komisije za zmanjšanje bremena predpisov EU. Ministri glede tega menijo, da bi se nepotrebnim upravnim bremenom zakonodaje lahko izognilo že z bolj doslednim vključevanjem podjetij pri njeni zasnovi.
Poglobljeno oceno učinka že v začetku procesa snovanja zakonodaje podpira tudi državni sekretar Židan.
“V procesu priprave si moramo zastaviti tri vprašanja: prvič, ali so novi zakonodajni predlogi skladni s ciljem Evropske komisije in predsednice Von der Leyen, da bomo administrativna bremena zmanjšali za 25 odstotkov oziroma v primeru malih in srednjih podjetij za 35 odstotkov, drugič, ali pri pripravi sledimo odpravljanju ovir na področju storitev, kar sta izpostavili poročili Lette in Draghija, in tretjič, ali smo preučili, kako vprašanja urejajo primerljive ureditve v konkurenčnih sistemih v svetovnem merilu,” je povedal.
Predmet tretje razprave so bila javna naročila in priprava novega okvira zanje. Židan je tudi v tem primeru začrtal vprašanja, ki si jih je treba postaviti: “Vprašati se moramo, zakaj so javna naročila pomembna. Na podlagi postopkov javnega naročanja naj bi prejeli več blaga ali storitev za manj denarja. Pred odločitvijo o reviziji pravil javnega naročanja in o tem, ali potrebujemo enotno uredbo ali rešitev, ki bo omogočala reševanje nacionalnih specifik, moramo opraviti poglobljeno analizo obstoječe ureditve in njenih učinkov v praksi. Odgovoriti si moramo na vprašanje, ali dobimo za manj denarja več storitev oziroma blaga.”
Med ključnimi političnimi razpravami na Svetu so se tokrat posebej posvetili še boljši prilagoditvi politik EU za tradicionalno močne industrije, kot so avtomobilska, farmacevtska in kemična. Konkurenčnost teh je dandanes pod pritiskom zaradi visokih cen energije, zelenega prehoda, upočasnjenega tehnološkega napredka, večje konkurence iz tretjih držav, vse večjih geopolitičnih napetosti in vse bolj neenakih konkurenčnih pogojev. Članice menijo, da je hitro ukrepanje nujno, s čimer se strinja tudi slovenski državni sekretar.
Za prilagoditev avtomobilske industrije se je še posebej zavzela Francija, ki je Komisijo pozvala k hitremu izvajanju akcijskega načrta za evropsko avtomobilsko industrijo, vključno s podporo evropski vrednostni verigi baterij. Židan je pobudo podprl: “V Sloveniji predstavlja avtomobilska industrija enega ključnih strateških sektorjev, saj prispeva 10 odstotkov k bruto družbenemu proizvodu ter ustvarja preko 20 odstotkov slovenskega izvoza. Od akcijskega načrta imamo velika pričakovanja. Strinjamo se, da je učinkovita in pravočasna implementacija ključna. Ko industrija potrebuje pomoč, se moramo odzvati.”
Francija je načela še temo mobilizacije financiranja za industrijo in strateško avtonomijo EU ter z Belgijo poročala o vplivu višjih carin ZDA. Državi sta se zavzeli za vzpostavitev projektne skupine Evropske komisije za nadzor nad uvozom, hkrati pa vabili k razmisleku o ukrepih glede trgovinskih presežkov.
Preberite več:
Državni sekretar Židan je osvetlil še dve področji, vredni pozornosti, in sicer digitalne storitve v menjavi z ZDA ter trgovinske odnose s Kitajsko.
Predsedstvo je v zaključni razpravi o raznih zadevah predstavilo stanje zakonodajnih predlogov v obravnavi, skupina držav članic pa je predstavila neuradni dokument o predlogu za uredbo o standardnih bistvenih patentih.
Prihodnje dansko predsedstvo je zasedanje sklenilo s predstavitvijo delovnega programa danskega predsedovanja. Slogan, na katerega se bodo oprli, se glasi “Močna EU, ki prevzema odgovornost za svojo lastno varnost in krepi svojo konkurenčnost, medtem ko uresničuje tudi zeleno tranzicijo.”
