Slovenija se v zadnjem letu spet nekoliko približuje povprečju Evropske unije, a razlike ostajajo. Po podatkih statističnega urada je dejanska individualna potrošnja na prebivalca v Sloveniji lani dosegla 86 odstotkov povprečja EU. To je dve odstotni točki več kot leto prej in kaže, da gospodinjstva kljub višjim cenam blaga in storitev nekoliko izboljšujejo svojo materialno blaginjo.
Dejanska individualna potrošnja je kazalnik, ki meri, koliko posamezniki dejansko porabijo za blago in storitve. Po oceni statističnega urada ta kazalnik bolje odraža življenjski standard in materialno blaginjo gospodinjstev kot bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca. V standardih kupne moči, ki upoštevajo razliko v cenah med državami, je bila Slovenija pri 86 odstotkih povprečja sedemindvajseterice članic EU.
Kdo je najbolj in kdo najmanj potrošen?
Med 36 evropskimi državami je po vrednosti dejanske individualne potrošnje lani prednjačil Luksemburg, kjer je kazalnik dosegel kar 146 odstotkov povprečja EU. Na drugem mestu je bila Norveška (121 odstotkov), sledila pa je Nizozemska (120 odstotkov).
Na zadnjih treh mestih so se uvrstile države Zahodnega Balkana: Bosna in Hercegovina z 42 odstotki povprečja EU, Albanija z 47 odstotki in Severna Makedonija z 49 odstotki. Slovenija se je po tem kazalniku uvrstila na sredino lestvice, skupaj s Portugalsko in Romunijo.
BDP na prebivalca: razlike še bolj očitne
Čeprav je dejanska potrošnja blizu povprečja EU, kazalnik BDP na prebivalca v standardih kupne moči kaže nekoliko drugačno sliko. Tukaj so razlike med državami precej večje. Najvišji BDP na prebivalca je lani imel Luksemburg, ki je dosegel neverjetnih 245 odstotkov povprečja EU. Sledile so Irska (221 odstotkov), Norveška (160 odstotkov) in Švica (151 odstotkov).
Najmanjši BDP na prebivalca so imeli Bosna in Hercegovina, ki je bila za 65 odstotkov pod povprečjem EU, Albanija 58 odstotkov in Severna Makedonija prav tako za 58 odstotkov. Slovenija je lani dosegla 90 odstotkov povprečja EU, kar je za eno odstotno točko manj kot leto prej. Državi, ki sta bili po tem kazalniku najbližje Sloveniji, sta bili Španija in Češka, obe pri 91 odstotkih povprečja EU.
Kaj pomeni dejanska potrošnja za Slovenijo?
Dejanska potrošnja prebivalca bolje odraža, kako ljudje živijo in koliko si lahko privoščijo, ne samo, koliko proizvede gospodarstvo. Podatki kažejo, da se slovenska gospodinjstva počasi približujejo povprečju EU, a razlike ostajajo, predvsem v primerjavi z najbolj razvitimi državami, kot so Luksemburg, Nizozemska ali Norveška.
To je pomembno tudi za politiko in socialne ukrepe. Višja dejanska potrošnja pomeni, da imajo ljudje več denarja za nakup hrane, oblačil, storitev in za pokritje življenjskih stroškov. Čeprav BDP kaže višje številke za nekatere države, dejanska potrošnja daje realnejši vpogled v vsakodnevno življenje državljanov.
Zanimivo je, da država lahko dosega visok BDP na prebivalca, a je dejanska potrošnja nižja, če so na primer davki visoki ali če del prihodka gospodinjstvom ni neposredno na voljo. Po drugi strani pa lahko država z nižjim BDP, a nizkimi cenami in razumnimi davki, doseže višjo dejansko potrošnjo prebivalca.
Za Slovenijo to pomeni, da so gospodinjstva sicer blizu povprečja EU, vendar še vedno nekoliko manj potrošijo kot povprečni Evropejec. To velja tako za vsakodnevne stroške kot tudi za večje nakupe, kot so pohištvo ali elektronika.
Evropski statistični urad Eurostat je objavil podatke za 36 evropskih držav, vključno z vsemi članicami EU, državami kandidatkami na Zahodnem Balkanu, Turčijo, članicami Evropskega gospodarskega prostora in Švico. Podatki zajemajo obdobje 2022–2024 in so izraženi v standardih kupne moči, kar omogoča pošteno primerjavo med državami, saj upošteva razlike v cenah blaga in storitev.
Preberite več:
Za Slovenijo je ključnega pomena, da se dejanska potrošnja prebivalca še naprej povečuje, saj bo le tako mogoče približati življenjski standard povprečju EU. To ima neposreden vpliv na kakovost življenja, socialno pravičnost in stabilnost gospodinjstva.
En odgovor
86% in dve točki več kot lani – počasi, a se premikamo. Všeč mi je, da članek razloži razliko med BDP in dejansko potrošnjo. Luksemburg ima BDP 245% povprečja, potrošnjo pa “samo” 146% – to pomeni, da gre veliko denarja mimo žepov ljudi. Pri nas je razlika manjša, kar ni slabo. Do 100% je še 14 točk, a smer je prava.