Ko je državni zbor jeseni sprejel zakon o zimskem regresu, so se v javnosti najprej oglasili sindikati, ki so odločitev pozdravili. Manj slišani, a nič manj prizadeti, so bili delodajalci. Zdaj je del gospodarstva naredil korak naprej. Skupina podjetij je na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti zakona, ki uvaja obvezno božičnico, hkrati pa predlaga tudi začasno zadržanje njegovega izvajanja.
Po neuradnih podatkih naj bi pobudo vložilo okoli deset podjetij, a imen za zdaj ne razkrivajo. Pobuda je bila vložena prek ene od odvetniških pisarn, kar potrjuje tudi direktor podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš, sicer predsednik Združenja delodajalcev Slovenije. Prav Boxmark je eno od podjetij, ki so se odločila za ta korak.
“Ne nasprotujemo božičnici, nasprotujemo obveznosti”
Trobiš v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo ne skriva razočaranja nad načinom, kako je bil zakon sprejet. Po njegovih besedah je država z uvedbo obvezne božičnice grobo posegla v pravice gospodarstva, predvsem v ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo.
Kot poudarja, problem zanje ni božičnica sama. Mnoga podjetja jo že leta izplačujejo prostovoljno, glede na poslovne rezultate in zmožnosti. Sporno pa je, da je država ta institut spremenila v obveznost, in to brez soglasja delodajalcev.
“Ne gre za to, da bi oporekali izplačilu zaposlenim. Oprekamo temu, da je božičnica obvezna in da je bila sprejeta čez noč, brez dialoga in brez upoštevanja realnih razmer v gospodarstvu,” opozarja Trobiš.
Strah pred nepredvidljivimi potezami države
Eden ključnih argumentov pobudnikov je vprašanje predvidljivosti poslovnega okolja. Podjetja se bojijo, da zakon odpira vrata nadaljnjim posegom države v plačno politiko zasebnega sektorja, še posebej v predvolilnem obdobju.
Trobiš je pri tem uporabil precej neposreden izraz, saj se po njegovem mnenju lahko vlada v prihodnje domisli še ”kakšnega spomladanskega dodatka”. Gre sicer za slikovit opis, a sporočilo je jasno: gospodarstvo potrebuje stabilna pravila, ne pa odločitev, ki se sprejemajo v nekaj tednih in imajo takojšnje finančne posledice.
Podjetja opozarjajo, da takšne spremembe otežujejo načrtovanje, še posebej v panogah, kjer so marže nizke in je likvidnost pogosto napeta.
Državni svet ni bil dovolj
Skupina podjetij se za neposredno pobudo na ustavno sodišče ni odločila takoj. Najprej so delodajalci poskušali doseči ustavno presojo prek državnega sveta, ki ima to pristojnost. A ta poskus je minuli teden padel v vodo, saj državni svetniki predloga niso podprli.
Po tem neuspehu so se podjetja odločila, da gredo po drugi poti, in sicer na podlagi pravnega interesa. Pobudo so vložili sami, ob tem pa sodišču predlagajo tudi začasno zadržanje izvajanja zakona v celoti ali vsaj v tistem delu, ki določa obvezno božičnico in časovnico njenega izplačila.
Vložitev pobude je za Slovensko tiskovno agencijo potrdil tudi glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček. GZS je pobudnikom pri tem nudila tehnično pomoč, kar kaže, da zadržki niso omejeni le na peščico podjetij.
V pobudi podjetja problematizirajo več vidikov zakona. Med drugim opozarjajo na tako imenovano omnibus tehniko normiranja, kjer se v enem zakonu ureja več vsebinsko različnih področij. Po njihovem mnenju je s tem kršeno načelo pravne jasnosti. Prav tako opozarjajo na domnevno kršitev prepovedi retroaktivnosti in načela zaupanja v pravo. Zakon naj bi po njihovem mnenju posegal v že oblikovane poslovne načrte in obveznosti, brez ustreznega prehodnega obdobja.
Kot posebej sporen pa izpostavljajo sam postopek sprejemanja zakona, ki naj bi potekal brez resnega socialnega dialoga in brez soglasja delodajalcev, ki so ena od ključnih strani.
Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je v veljavi od 20. novembra. Njegovo osrednje določilo je uvedba zimskega regresa v višini polovice minimalne plače.
Preberite več:
Pomembno je tudi, da je znesek božičnice neobdavčen in oproščen plačila prispevkov, kar je eden od argumentov vlade, da ukrep ne predstavlja prevelikega bremena. Zakon poleg tega uvaja tudi zimski dodatek za upokojence ter spreminja pravila za tako imenovane normirance, kar dodatno širi njegov vpliv.
