Kmetijstvo Evropske unije je leta 2024 v ustvarilo 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Delež je za 0,1 odstotne točke višji kot leta 2009. Struktura med državami ostaja zelo različna. V nekaterih članicah ima primarna proizvodnja še vedno pomembno težo, drugje je skoraj simbolična.
Slovenija se z okoli 1 odstotkom BDP uvršča tik pod evropsko povprečje. V primerjavi z letom 2009 se njen delež praktično ni spremenil. To kaže na stabilno, a omejeno relativno vlogo kmetijstva v nacionalnem gospodarstvu.
Delež kmetijstva v BDP in sprememba od 2009
| Država | Delež v BDP 2024 | Sprememba 2009–2024 |
| EU povprečje | 1,2 % | +0,1 tč |
| Grčija | 3,2 % | +0,9 tč |
| Romunija | 2,5 % | –2,2 tč |
| Španija | 2,3 % | +0,5 tč |
| Italija | 1,8 % | rahla sprememba |
| Hrvaška | 1,8 % | –0,7 tč |
| Slovenija | 1,0 % | brez spremembe |
| Luksemburg | 0,2 % | minimalna sprememba |
| Malta | 0,2 % | –0,7 tč |
Grčija, Latvija in Španija so med državami, kjer se je relativni pomen kmetijstva povečal. V Romuniji in Bolgariji se je delež močno zmanjšal, kar odraža hitrejšo rast drugih sektorjev.
Slovenija med stabilnostjo in omejitvami
Slovensko kmetijstvo ustvarja približno en odstotek BDP, kar pomeni okoli 600 do 700 milijonov evrov dodane vrednosti letno, odvisno od cen in letine. Delež se v zadnjih petnajstih letih ni bistveno premaknil. Industrija in storitve so rasle hitreje.
Struktura slovenskega gospodarstva ostaja izrazito izvozno-industrijska. Kmetijstvo ima pomembno regionalno vlogo, vendar omejen makroekonomski vpliv. Razdrobljena posestna struktura, majhne kmetije in omejene površine znižujejo produktivnost v primerjavi z intenzivnimi sistemi zahodne Evrope.
Nizek odstotek v BDP ne pomeni majhnega sistemskega pomena. Kmetijstvo je prvi člen prehranske verige. Motnje v kmetijstvu vplivajo na inflacijo hrane in socialno stabilnost. Obdobja suš, energetske krize in geopolitičnih napetosti so pokazala, kako hitro se cenovni pritiski prenesejo na potrošnike. Države z majhnim deležem kmetijstva niso zaščitene pred prehranskimi šoki.
Preberite več:
Evropska unija namenja znatna sredstva skupni kmetijski politiki, čeprav panoga predstavlja majhen del BDP. Razlog je strateški. Prehranska varnost, ohranjanje podeželja in stabilnost cen imajo širši vpliv od same dodane vrednosti. Slovenija ostaja na stabilni ravni enega odstotka. Rast deleža ni bila zaznana, prav tako ni prišlo do večjega upada. To kaže na uravnotežen razvoj panoge.
