Leta 2022 je bilo v Evropski uniji 14,7 odstotka zaposlenih nizko plačanih delavcev, v primerjavi s 16,2 odstotka v letu 2018. Nizko plačani so tisti, ki zaslužijo dve tretjini ali manj povprečne bruto urne plače v državi zaposlitve.
Delež zaposlenih z nizkimi plačami je bil leta 2022 višji pri ženskah kot pri moških (17,1 odstotka v primerjavi z 12,6 odstotka). Leta 2018 je bil ta delež 18,2 odstotka pri ženskah in 12,5 odstotka pri moških, navaja Eurostat.
Nizko plačani delavci so predstavljali približno četrtino (25,2 odstotka) zaposlenih, mlajših od 30 let. V starejših starostnih skupinah je bil ta delež nižji: 12,1 odstotka med zaposlenimi starimi do 30 do 49 let in 13,4 odstotka med starejšimi od 50 let.
Nižja kot je stopnja izobrazbe posameznika, večja je verjetnost, da bo prejemal nižje plačilo. Leta 2022 je bilo 27,5 odstotka zaposlenih v EU z nižjo stopnjo izobrazbe nizko plačanih delavcev, v primerjavi s 17,5 odstotka zaposlenih s srednjo stopnjo izobrazbe in 4,8 odstotka z visoko izobrazbo.
Delež nizko plačanih delavcev se je leta 2022 med državami EU močno razlikoval. Največji delež je bil zabeležen v Bolgariji (26,8 odstotka), nato v Romuniji (23,9), Latviji (23,3), Grčiji (21,7), Estoniji (21,2) in na Cipru (20 odstotkov).
Preberite več:
Po drugi strani pa je bilo manj kot deset odstotkov zaposlenih nizko plačanih delavcev na Portugalskem (1,8 odstotka), Švedskem (4,1), Finskem (6,5), v Italiji (8,8), Sloveniji (9,4) ter v Franciji in na Danskem (v obeh po 9,7 odstotka).
