Četrti največji proizvajalec avtomobilov na svetu je danes doživel borzni kolaps, ki zgovorno ponazarja, koliko evropsko avtomobilsko industrijo stane napačna ocena hitrosti prehoda na električno mobilnost. Delnica Stellantisa je na milanski borzi izgubila do 26 odstotkov vrednosti in padla na 6,21 evra, s čimer je v nekaj urah izpuhtelo več kot štiri milijarde evrov tržne kapitalizacije.
Neposredni sprožilec razprodaje je bila napoved, da je koncern v drugem polletju 2025 zabeležil za 22,2 milijarde evrov izrednih odpisov, povezanih s korenito revizijo strategije elektrifikacije. Stellantis je priznal, da je precenjeval tempo elektrifikacije, kar ga je oddaljilo od dejanskih potreb in želja kupcev. Nova strategija je pripeljala do ukinitve modelov in programov brez obetov za dobičkonosnost, denarne posledice pa bodo občutne tudi v prihodnjih letih: koncern pričakuje 6,5 milijarde evrov denarnih odlivov v naslednjih štirih letih.
Prihodki v drugem polletju 2025 so sicer znašali med 78 in 80 milijard evrov, kar je bolje od prvega polletja, toda čisti rezultat je globoko negativen: izguba med 19 in 21 milijardami evrov. Zaradi te izgube Stellantis v letu 2026 ne bo izplačal dividend, kar je za vlagatelje, ki so koncern dolga leta cenili ravno zaradi izdatnih izplačil, predstavljalo ključni udarec.
Kot je dejal izvršni direktor Antonio Filosa, odpisi “v pretežni meri odražajo stroške, ki izhajajo iz precenjevanja hitrosti energetskega prehoda”. Filosa, ki je prevzel vodenje po odmevnem odhodu Carlosa Tavaresa konec leta 2024, je odgovornost za napačne odločitve pripisal prejšnjemu vodstvu. Novi strateški načrt bo predstavljen maja 2026, do takrat pa se Stellantis osredotoča na vrnitev k pozitivnemu prostemu denarnemu toku.
Med pozitivnejšimi signali izstopa 9-odstotna rast dobav v četrtem četrtletju 2025, ki jo je pognal severnoameriški trg. Skupina za leto 2026 napoveduje petodstotno rast prihodkov in izboljšanje marž, uprava pa je obenem odobrila izdajo do pet milijard evrov podrejenih hibridnih obveznic za okrepitev kapitalske strukture. Skupna likvidnost ob koncu leta znaša približno 46 milijard evrov, kar predstavlja 30 odstotkov letnih prihodkov. Trg tem napovedim vsaj zaenkrat ne verjame. Analitiki opozarjajo, da je po tako obsežni reviziji verodostojnost napovedi odvisna od konkretnih rezultatov, ne obljub.
Zgodba Stellantisa, ki pod svojo streho združuje znamke Fiat, Peugeot, Citroën, Opel, Jeep, Alfa Romeo in Maserati, se neposredno dotika tudi regije. V srbskem Kragujevcu Stellantis proizvaja električno in hibridno Fiat Grande Pando ter širi proizvodnjo Citroëna C3, s ciljno zmogljivostjo do 150.000 vozil letno. Toda vprašanje, kakšne bodo posledice temeljite preusmeritve matičnega koncerna za srbsko tovarno, ostaja odprto. V Sloveniji so Stellantisove znamke med priljubljenimi: Peugeot, Citroën, Fiat in Opel so zastopani prek skupine Emil Frey, ki od lani v ponudbo vključuje tudi kitajski Leapmotor, električno znamko pod okriljem Stellantisa.
Za slovensko avtomobilsko industrijo je Stellantisova izkušnja posredno poučna. Medtem ko se italijansko-francoski koncern spopada s posledicami prenagljenega vlaganja v elektrifikacijo, novomeški Revoz pod okriljem Renaulta pripravlja zagon proizvodnje električnega Twinga E-Tech, za katerega je slovenska vlada lani odobrila 28 milijonov evrov podpore. Renault za novomeško tovarno načrtuje 150.000 vozil letno, a primer Stellantisa nazorno kaže, da med ambicioznimi načrti in tržno resničnostjo zija prepad, ki ga evropski proizvajalci šele začenjajo spoznavati.
