Delnice IBM doživele najhujši dan v četrt stoletja, Wall Street v primežu strahu pred umetno inteligenco

Wall Street je ponedeljek končal z najslabšim dnem v letošnjem letu. Indeks Dow Jones je zdrsnil za 821,91 točke oziroma 1,66 odstotka na 48.804 točk, indeks S&P 500 je izgubil 1,04 odstotka in pristal pri 6.837 točkah, tehnološki Nasdaq pa je izgubil 1,13 odstotka in pristal pri 22.627 točkah. S&P 500 je s ponedeljkovim padcem znova zdrsnil pod ničlo za leto 2026.

Razprodajo je zanetilo poročilo malo znane raziskovalne hiše Citrini Research, ki je konec tedna na družbenih omrežjih skicirala hipotetične scenarije o tem, kako bi umetna inteligenca do leta 2028 lahko ogrozila poslovne modele v plačilnem prometu, dostavi hrane in programski opremi. Poročilo je izrecno opozorilo na ranljivost podjetij, kot so DoorDash, Uber Eats, Mastercard in Visa, pred tako imenovanimi “vibe-coded” alternativami, ki jih poganja umetna inteligenca.

Olje na ogenj je v ponedeljek prililo zagonsko podjetje Anthropic, ki je napovedalo, da lahko njegovo orodje Claude Code pomaga pri posodabljanju programskega jezika COBOL, ki teče predvsem na velikih računalnikih IBM. Ta napoved je neposredno zadela delnice IBM, ki so v ponedeljek strmoglavile za 13 odstotkov, kar predstavlja največji enodnevni padec te družbe od leta 2000. Kot poroča Bloomberg, je tretji udarec prišel od Nassima Taleba, avtorja knjige Črni labod, ki je posvaril pred naraščajočo nestabilnostjo in morebitnimi stečaji v sektorju programske opreme, ker trgi po njegovem mnenju podcenjujejo strukturna tveganja.

Razprodaja se ni ustavila pri IBM. Delnice DoorDash in American Express so padle za več kot 6,5 odstotka, KKR in Blackstone sta izgubila najmanj šest odstotkov, borzni sklad (ETF), osredotočen na programsko opremo, pa je zdrsnil za 4,8 odstotka. Po poročanju CNBC so padle tudi delnice Uber Technologies, Mastercard, Visa in Capital One, vsaka za več kot štiri odstotke. Steve Sosnick iz družbe Interactive Brokers je za Bloomberg ocenil, da je razprodaja programske opreme opomnik, kaj se zgodi, ko se sektorji, ki jih poganja zagon, obrnejo v obratno smer.

K pritisku na trge je prispevala tudi nova runda carinske negotovosti. Vrhovno sodišče ZDA je v petek razveljavilo obsežne recipročne carine predsednika Donalda Trumpa, ta pa se je že čez vikend odzval z napovedjo novih 15-odstotnih globalnih carin, uvedenih na podlagi 122. člena zakona o trgovini. Kot navaja CNBC, je Angelo Kourkafas iz družbe Edward Jones ocenil, da nova 15-odstotna stopnja verjetno ne bo občutno vplivala na gospodarsko dejavnost in da pričakujejo ohranitev povišanih carinskih stopenj tudi po izteku začasnih ukrepov.

Vlagatelji so iskali zatočišče v zlatu, katerega cena je zrasla za 2,5 odstotka na 5.234 dolarjev za unčo. Bitcoin je medtem padel pod mejo 65.000 dolarjev.

Evropske borze so ponedeljek sicer zaključile v rdečem, vendar z občutno manjšimi izgubami kot ameriške. Vseevropski indeks Stoxx 600 je izgubil približno pol odstotka, frankfurtski DAX pa je padel za 269 točk oziroma 1,06 odstotka na 24.992 točk, kar po podatkih Trading Economics predstavlja najslabši dan v zadnjih štirih mesecih. Največ so izgubile delnice SAP (3,89 odstotka), Airbus (2,93 odstotka) in BMW (2,89 odstotka), vse izvozno usmerjene družbe, ki jih carinska negotovost zadeva najbolj neposredno.

Pariški CAC 40 je zdrsnil za 0,2 odstotka na 8.499 točk, pri čemer je indeks dan prej dosegel rekordno raven. Londonski FTSE 100 se je po podatkih Yahoo Finance ohranil skoraj nespremenjen pri 10.685 točkah in je med glavnimi evropskimi indeksi prestal ponedeljek najbolje, čeprav so posamezne delnice, zlasti v bančnem sektorju, beležile opazne izgube.

Carinska zmeda je medtem zajela tudi Bruselj. Evropski parlament je zamrznil ratifikacijo trgovinskega sporazuma z Združenimi državami do začetka marca, dokler Washington ne pojasni svojih namenov po odločitvi vrhovnega sodišča. Evropska komisija je v uradni izjavi zahtevala pojasnila in opozorila, da razmere niso naklonjene doseganju uravnotežene čezatlantske trgovine, kot sta se strani dogovorili v skupni izjavi avgusta 2025. Na drugi strani pa je predstavnik ameriške trgovine Jamieson Greer poudaril, da obstoječi dogovori, vključno z lanskim sporazumom z Združenim kraljestvom, ostajajo v veljavi.

Edina svetla točka iz Evrope je prišla iz Nemčije. Indeks Ifo, ki meri zaupanje v gospodarstvo, je februarja rahlo presegel pričakovanja in dosegel najvišjo raven od avgusta.

Ponedeljkov padec je obenem razkril globlje razpoke na Wall Streetu. Skupina sedmih največjih tehnoloških podjetij, tako imenovana Magnificent Seven, je letos v povprečju v rdečem. Po podatkih CNBC so delnice Microsofta od začetka leta padle za skoraj 18 odstotkov, Tesla in Amazon sta izgubila več kot osem odstotkov, medtem ko Nvidia za leto 2026 beleži zgolj minimalen dobiček. Sklad Roundhill Magnificent Seven ETF je od januarja izgubil skoraj šest odstotkov. Analitik Sethi je za oddajo Power Lunch na CNBC opozoril, da bo odločilno vprašanje, ali ta podjetja dejansko izgubljajo stranke ali pa gre za pretirano reakcijo trga.

Ta teden bo preizkusni kamen: v sredo objavi rezultate Nvidia, v petek pa sledijo podatki o osebni potrošnji v ZDA. Obe objavi bosta v veliki meri odločili, ali se trgi umirijo ali pa se razprodaja, ki jo je zanetil strah pred umetno inteligenco, šele začenja.