Delo od doma se je razširilo med pandemijo koronavirusa, po njenem koncu pa nemški delodajalci poskušajo zaposlene vrniti v pisarne.
Kljub temu delo od doma še vedno trdno vztraja. Po novi raziskavi ekonomske inštitucije Ifo skoraj četrtina zaposlenih vsaj občasno dela od doma.
V februarju je ta delež znašal 24,5 odstotka, v avgustu preteklega leta pa 23,4 odstotka, piše DPA. Delež dela od doma je bil od aprila 2022 skoraj nespremenjen.
“Iniciativa nekaterih podjetij, da zaposlene vrnejo v pisarne, ne povzroča statistično merljivih sprememb,” je dejal raziskovalec inštituta Jean-Victor Alipour.
Po sektorjih najpogosteje delajo od doma zaposleni v storitvenih dejavnostih, in sicer 34,3 odstotka. V predelovalni dejavnosti in trgovini je delež 16,9 in 12,5 odstotka. Najmanj dela od doma, le 4,6 odstotka, pa je v gradbeništvu. “Številke so praktično enake kot pred tremi leti,” je dejal Alipur.
Za primerjavo, ameriški delodajalci, zlasti tisti, ki so pod finančnim pritiskom, bistveno pogosteje pritiskajo na zaposlene, da se fizično vrnejo na delo.
Alipour je ocenil, da pri tem v ospredju ni učinkovitost delavcev, ampak da “s temi ukrepi lahko povzročijo tudi prostovoljni odhod zaposlenih.”
Študija Ifo kaže, da tako imenovani hibridni modeli dela od doma, tj. kombinacija dni doma in v pisarni, ne zmanjšujejo produktivnosti.
Preberite več:
Ko podjetje trdno uskladi prihod zaposlenih na delo, dejansko spodbuja sinergijo in produktivnost. To sicer zmanjšuje fleksibilnost zaposlenih, vendar ne nujno časa, ki ga preživijo pri delu od doma.
